Logična protislovja: premier se je glede obrambnih izdatkov popolnoma zapletel

Koalicijski teater glede obrambnih izdatkov, ki sem ga v prejšnjem zapisu pred dogodkom napovedal, ni minil zgolj v pričakovano pomirljivem vzdušju, kjer se popolnoma očitno v SD in Levici ne bodo upirali Golobovemu diktatu, saj je oblast presladka, ampak tudi v znamenju logičnih protislovij.

Zadostuje, da pogledamo zgolj en samcat poudarek iz njegovega nastopa za RTV Slovenija z novinarko Petro Marc, pri čemer bom druge v istem intervjuju in za POP TV na isti dan pustil ob strani, saj jih je več. Trdil bom, da že spodnji odlomek kaže na akutno podcenjevanje našega razuma:

»Mislim, da je prav, da se ljudem pojasni, da razlika med tremi odstotki ali petimi leži v tako imenovanih civilnih projektih. Namenoma poudarjam civilne. Vi ste izpostavili primer enega mostu. Med te – to je razlika med tri in pet – spada na primer civilna zaščita, gasilci, v celoti tudi spada odpornost družbe na podnebne spremembe. To je vse to, kar Slovenija danes že gradi. Zato je ta dilema, ali je 5 odstotkov res namenjeno za orožje, v resnici ne obstaja. Ni, nikoli ni bilo mišljeno, da 5 odstotkov pomeni orožje. Pomeni samo možnost, da tista država, ki želi, lahko v civilnih programih en del nameni tudi za projekte odpornosti in varnosti. Slovenija jih v bistvu namenja že danes.«

Slovenija že gradi

Kar predsednik vlade ugotavlja, je tole: Slovenija je zavezana k 3 odstotkom BDP za obrambne izdatke do leta 2030 in ne k 5 odstotkom do leta 2035. Potem nepričakovano meni, da Slovenija »že gradi« za 5 odstotkov: hkrati suvereno trdi, da »že danes« izvaja projekte (npr. civilna zaščita, gasilci, odpornost na podnebne spremembe), ki pokrivajo razliko do 5 odstotkov, kar implicira, da dodatni izdatki za dosego 5 odstotkov ne bodo potrebni.

Posledično zato zanj dilema o 5 odstotkih ne obstaja: zavrača idejo, da bi to pomenilo dodatne izdatke, zlasti za orožje, in poudarja, da gre za civilne projekte, ki jih Slovenija že izvaja. Vse to zato, da bi upravičil svoj podpis pod Natovo deklaracijo. Toda pri tem se mora Golob na veliko pretvarjati.

Trdil bom, da njegova izjava vsebuje neprebavljivo logično protislovje: po eni strani pravi, da Slovenija ni zavezana k 5 odstotkom BDP do leta 2035, ampak le k 3 odstotkom do leta 2030, hkrati pa tudi, da Slovenija »že gradi« vse potrebno za dosego 5 odstotkov.

Zavajajoča retorika

Zakaj je to protislovno? Zato: če Slovenija že izpolnjuje cilj 5 odstotkov z obstoječimi projekti, zaveza za 3 odstotke nima smisla, saj bi že zdaj presegala ta cilj. Zakaj se torej mora pretvarjati, da ne bomo šli na 5 odstotkov, če pa smo na poti do njih že zdaj?

Dalje: če so obstoječi civilni projekti že del proračuna, ne morejo hkrati pokrivati dodatnih 2 odstotkov za dosego 5 odstotkov, razen če se prerazporedijo ali na novo opredelijo kot obrambni izdatki, česar pa premier ne pojasni.

Končno pa je trditev, da dodatni izdatki niso potrebni, v nasprotju z Natovo zavezo, ki zahteva povečanje proračuna ali novo opredelitev izdatkov.

Našteta protislovja dokazujejo uporabo zavajajoče retoriko, s katero želi Golob pomiriti koalicijo in javnost, ne da bi nazorno in prepričljivo pojasnil, kako bo Slovenija izpolnila Natove zaveze.

Golobov silogizem

Zaradi večje nazornosti bom ponovil povedano. Premier razvije približno takšen silogizem:

1. Slovenija je zavezana le k 3 odstotkom BDP do leta 2030.
2. Toda že danes izvaja projekte, ki pokrivajo 5 odstotkov BDP.
3. Za dosego 5 odstotkov dodatni izdatki niso potrebni, ker ti projekti že obstajajo.
4. Sklep: Slovenija ni zavezana k 5 odstotkom, a jih že izpolnjuje (A ∧ B ∧ C).

V čem je protislovje? Če je premisa 2 resnična, da namreč Slovenija že izpolnjuje 5 odstotkov, potem premisa 1 (zaveza le k 3 odstotkom BDP) nima smisla, saj bi Slovenija že presegala svojo zavezo. To bi pomenilo, da presega Natove zahteve, kar ni podprto z uradnimi podatki, saj so trenutni obrambni izdatki okoli 2 odstotka BDP.

Obenem je premisa 3, ki je namig, da dodatni izdatki niso potrebni, v nasprotju z Natovo zavezo, ki zahteva povečanje izdatkov ali prerazporeditev sredstev za dosego 5 odstotkov. Če so projekti že v teku, bi morali biti že zdaj priznani kot del obrambnih izdatkov, kar pa se ne dogaja, saj Slovenija še ni dosegla niti 3 odstotkov.

Nesmiseln sklep

Zato je zaključek silogizma nesmiseln, saj trditve ne morejo biti hkrati resnične. Ali Slovenija že izpolnjuje 5 odstotkov ali pa ni zavezana k 5 odstotkom in dodatni izdatki bodo potrebni, kar pa premier zanika. Obe možnosti ne moreta hkrati obstajati, vsaj ne brez dodatnih pojasnil.

Golobove manipulacije so zato logično nekonsistentne, če zatrjuje, da Slovenija ni zavezana k 5 odstotkom BDP do leta 2035, hkrati pa velja, da že izpolnjuje ta cilj z obstoječimi projekti. Zakaj domača kritična javnost in mediji ne znajo ustaviti tolikšnega sprenevedanja, čeprav so vse oči uprte v njegova pojasnila, je seveda novo vprašanje.

Več:

Koalicijski teater po vrhu Nata: vsi bodo na koncu zadovoljni, napoveduje premier