»V Haagu smo pokleknili,« je zaskrbljeno javno zapisal poslanec Levice Matej Vatovec. V njegovi stranki pa so dali vedeti, da jih je s predlogom petih odstotkov BDP za obrambne izdatke premier na vladi izigral. Podobno nasprotovanje takemu dvigu je nenehno ponavljal tudi šef SD. Odnosi med koalicijskim trojčkom so napeti, toda ali se bo vroča juha rekordno hitro ohladila? Razpoke v vladajoči koaliciji so videti večje kot kadarkoli poprej in marsikdo bi porekel, da ni mogoče izključiti njenega predčasnega razpada. Ne bodimo naivni!
Skoraj zagotovo je, da bodo pri Gibanju Svoboda, Socialnih demokratih in Levici ugotovili, da je boljša možnost zgolj teatralično zaigrati svojo veliko načelnost in skrb za blaginjo ali varnost ljudi, nato pa se brž pomirijo in nehajo medsebojno napadati. Razen z nekaj občasnimi dramskimi vložki jeze in nezadovoljstva, da pomirijo svoja različna volilna telesa. Državljani, ne oni, bodo na koncu plačali astronomske račune. Zakaj to slutimo?
Premier Robert Golob že zdaj napoveduje, da bo po zdaj urgentno sklicanem koalicijskem vrhu »vse v redu« in da »je prepričan, da bo koalicija z njegovimi pojasnili zelo zadovoljna«, kot je suvereno obljubil pred kamerami. Se pravi, da bodisi že pozna načine, kako jih umiriti ali pa natančno ve, da je nemir zgolj zaigran?
Napovedal, da ne bo nasprotoval
Temeljna težava je zagotovo, da naslovnik očitkov, torej premier, zanika vse obtožbe – predvsem to, da se je v imenu Slovenije zavezal k dvigu na pet odstotkov BDP za obrambne izdatke do leta 2035. Toda če hiti zanikat, naj spomnim, da je pred vrhom Nata napovedal, da ne bo nasprotoval skupni izjavi članic, v kateri se bodo voditelji po napovedih zavezali k takšnemu zvišanju. Dejstvo, da je napoved izrekel vnaprej, se je kar izgubilo, toda ta podatek je odločilen. Mar ni popolno logično protislovje, da zanika svoje soglasje, hkrati pa ga je celo vnaprej napovedal in deklaracijo tudi podpisal? Bi naši mediji bili sposobni tak razkorak opaziti?
Kasneje je v Haagu podpisal deklaracijo, ki jo je nujno prebrati, saj v drugi točki pravi tole:
»Zaveznice se združene spričo velikih varnostnih groženj in izzivov, zlasti dolgoročne grožnje, ki jo predstavlja Rusija za evroatlantsko varnost, kakor tudi stalne grožnje terorizma zavezujejo, da bodo v skladu s tretjim členom Washingtonske pogodbe do leta 2035 letno vlagale 5 % BDP v osnovne obrambne potrebe ter izdatke, povezane z obrambo in varnostjo, da bi zagotovile svoje individualne in kolektivne obveznosti. Z našimi naložbami bomo zagotovili sile, zmogljivosti, vire, infrastrukturo, bojno pripravljenost in odpornost, potrebne za odvračanje in obrambo v skladu z našimi tremi temeljnimi nalogami odvračanja in obrambe, preprečevanja in obvladovanja kriz ter sodelovalne varnosti.«
»Edina že sprejeta zaveza za Slovenijo (…) je zaveza, da bomo v letošnjem letu za obrambne izdatke namenili dva odstotka, to postopoma dvigovali za 0,2 odstotka letno do leta 2030, ko bomo dosegli tri odstotke za obrambne namene,« je čisto nekaj drugega razlagal Golob po vrhu. Po njegovem je tak dvig določen v nedavno spremenjeni resoluciji o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040.
Ampak če se ta izjava nanaša na deklaracijo z vrha Nata, je popolnoma evidentno, da je z njo v čistem protislovju. Slovenska javnost ima strahovito težavo, če ne zna detektirati katastrofalnega razkoraka med tem, kar govori premier, in tistim, kar podpisuje.
Han in Vrečko sta ga rotila
»Kot predsednik Socialnih demokratov pozivam, da Slovenija na vrhu zveze Nato ne soglaša z dvigom sredstev na pet odstotkov BDP,« je še pred vrhom zapisal Matjaž Han. Očitno ni bil uspešen in je premier kasneje deloval na lastno pest, njegov piar pa je spretno razkril sicer poprej interne vladne dokumente z idejo pokazati, da so v SD in Levici soodgovorni, a se zdaj sprenevedajo.
Podobno se je odzvala koordinatorica Levice Asta Vrečko. Po objavi sporočila generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, v katerem je med drugim napovedal, da bo ta z zvišanjem izdatkov za obrambo v Haagu dosegel nov velik uspeh, je zapisala, da »ni še prepozno, da predsednik vlade jutri ne podpre zaveze za dvig sredstev za Nato«. No, zdaj pač je prepozno!
Oba šefa koalicijskih strank sta več kot jasno nasprotovala podpisu, s katerim Golob je vnaprej soglašal. Oba sta to storila še pred odločitvijo. Do razdora je v trojčku prišlo torej še pred vrhom in kasnejše forenzično obarvane razprave, kaj je bilo v vladnih dokumentih in kaj ne, kdo je za kaj vedel in kdo ni, so s tega vidika brezpredmetne. Dejansko služijo zastranitvi javne razprave, premišljeno ali nehote.
Zaveza k čemu ali o evfemizmu
Ko se v Gibanju Svoboda zdaj branijo, radi ponavljajo, da deklaracija omenja pregled porabe leta 2029. Želijo nas potolažiti, da morda dvig na pet odstotkov BDP do leta 2035 niti ne bo potreben.
Kot je poročala STA, Goloba k odločitvi niso pripeljali usklajeni dokumenti doma, ampak je kot argument uporabil razlago, da nova definicija po napornih pogajanjih prinaša širitev, saj varnost ni več opisana zgolj v kategorijah orožja: »Pogajanja so bila trda in dolga. Uspelo nam je razširiti definicijo, da varnost ni samo orožje. To je tisto, kar je za nas najbolj pomembno.«
Njegov odgovor je sledil vprašanju, ali bo zavrnil sklepno izjavo vrha, pri tem pa se je, temu lahko upravičeno rečemo argumentacijski evfemizem, skliceval, da je nujno graditi odpornost družbe, in sicer ne samo zaradi trenutnih zunanjepolitičnih razmer, ampak tudi zaradi priprav na podnebno krizo in na morebitno prehransko krizo.
Mislili smo, da deklaracija govori o vojaški varnosti, saj omenja grožnjo v podobi Rusije že v zgoraj navedenem delu. Kot vidimo, nas Golob prepričuje, da se bomo ukvarjali s podnebno krizo in prehrano, ker dvigujemo odpornost družbe. Kakopak z dvigom na pet odstotkov BDP do leta 2035! Pričakovali bi, da se v javni razpravi oceni, za kaj bo šel denar, saj deklaracija ne omenja nič od tega, uporabi pa izraze, kot so varnost, obramba, obrambna industrija, pripravljenost na boj, zmogljivosti, viri in infrastruktura.
»Sedanja definicija izdatkov znotraj zavezništva pokriva tudi ta del. Mi smo s tem zadovoljni, zato deklaraciji ne bomo nasprotovali,« je še pred podpisom poudaril premier. Pričakovali bi, da mediji in civilna družba zahtevajo natančnejšo definicijo tega, kaj natančno predstavlja »ta del«. V nasprotnem gre za premierjevo hudo manipulacijo.
Očitki o piarju
Golob je nato pod plazom očitkov ošvrknil Levico in SD, češ da izvajata piar in imata »ogromno nastopov za javnost«. On pa je na strani skrbi za naš blagor in ravna odgovorno, zato se na pomisleke požvižga:
»Ampak to ne šteje. Tisto, kar šteje, je, kaj je Slovenija uspela izpogajati. Vse ostalo so igre za lastno javnost. Mi ne nastopamo, mi imamo odgovornost do državljank in državljanov in to je edino, kar šteje.«
Zdaj premier obljublja, da bo o dogovorjenem »seznanil« koalicijske partnerje na posebnem »mini vrhu« o velikih dosežkih. Postavil se je torej v situacijo, ko koalicijske partnerje seznanja z izvršenimi dejstvi po tistem, ko so ga rotili, da ničesar ne podpiše.
Kmalu bomo videli, kakšne dramske bravure bo izpeljal koalicijski trojček in kdo bo odšel s sklonjeno glavo. Svojo bojazen sem že napovedal: tudi če bi premier podpisal zavezo po dvigu na 20 odstotkov BDP, bi se zgodilo bore malo ali nič. Priznajmo, da tudi zaradi anemičnih državljanov in molčečih intelektualcev. Ampak še dobro, da bodo po napovedih v koalicijskem trojčku vsi zadovoljni.
Ko bomo na koncu zadolženi plačevali račune te koalicije, se bodo davkoplačevalci, ki jo volijo, najbrž spet pridušali: »Samo da ni Janša!« Pri tem pa čisto pozabili, da bi z njim računi bili čisto isti, vendar brez posebnega teatra. Znova se jim ne bo utrnilo, da jih vladajoča koalicija znova pelje žejne čez vodo in da počne natančno natančno tisto, kar počne avtoritarni politik, pred katerim sicer upravičeno strašijo.
Več:
Golob in Slovenija vidita v vojni imenitno poslovno priložnost
Vedno bolj nas prepričujejo, da bo vojna: o vplivu samouresničujoče se prerokbe
Komaj verjetno, ampak resnično: premier podjetnike spodbuja k nezakonitemu ravnanju