Predsednik vlade Robert Golob z nekaterimi izjavami vzbuja resne dvome o svoji pričakovani zavezanosti transparentnosti in spoštovanju zakonodaje. Zvoniti bi morali vsi alarmi, pa se niso oglasili. Njegove besede z gostovanja pri Klubu slovenskih podjetnikov, ki namigujejo na obvod zakonov in želijo biti razmislek o preferiranju nezakonitih praks, so zaskrbljujoče in nesprejemljive za šefa vlade, od katerega bi pričakovali zgledno integritetno ravnanje. Tokrat ima znova srečo, da so množični mediji refleksno tiho ob njegovih besedah. Kaj se je zgodilo?
Najbrž ne bi vedeli, če oddaja 24ur zvečer ne bi zavrtela nekaj odlomkov njegovega druženja s podjetniki, kjer se je na primer navduševal nad »alternativnimi oblikami pomoči« gospodarstvu, ki naj bi bile izvedene mimo zakonskih okvirov. Njegova bizarna izjava, da bi raje dal 10 milijonov nekomu, ki še ne ve, kaj bo delal, a bo povezal najbolj pametne ljudi v panogi, nakazuje na popolno ignoriranje načel javnega naročanja in protikorupcijske zakonodaje.
Takšen pristop ne samo spodkopava zaupanje v javno upravo, temveč odkrito odpira vrata korupciji in netransparentnemu razpolaganju z javnimi sredstvi. Kaj točno je premier dejal?
Proti konceptom protikorupcijske komisije
POP TV je predvajal njegove besede:
»Dati raje 10 milijonov nekomu, ki še ne ve, kaj bo delal. Bo pa povezal najbolj pametne ljudi v panogi. In bodo rezultati itak prišli sami od sebe. Pa nihče ne bo vedel dve leti nazaj, kaj bo prišlo ven, pa bo prišlo. Ampak to je popoln zasuk od vseh konceptov javnega naročanja, od vseh konceptov protikorupcijske zakonodaje, od vseh konceptov, kako naj se pelje javna uprava v Sloveniji in v Evropi.«
Še bolj zaskrbljujoče se sliši njegovo svetovanje podjetnikom, da naj razmislijo o sodelovanju z obrambno industrijo, saj je vendar vojna pred vrati. Kajti tu lahko država zaobide sistem javnega naročanja, zato takšno ravnanje verjetno ne bo problem s KPK-jem – tako je namignil.
Že ob vojni z Ukrajino je Golob svetoval, da jo v Sloveniji zaradi nje ugledamo nič manj kot poslovno priložnost – to njegovo izjavo sem že analiziral. Tokrat se je ob omembi KPK, ki ga sicer kar dvakrat preiskuje, cinično nasmejal in nastal je vtis, da premier ne zgolj tolerira, temveč celo spodbuja koruptivne prakse. Še več, njegov poziv z namigovanjem na nezakonito lobiranje in vključevanje vsakogar v korupcijo zveni kot neposreden apel k neetičnemu ravnanju, ki je v nasprotju z osnovnimi vrednotami pravne države.
Kako se znebiti problema s KPK
Kaj točno je torej Golob predlagal?
»Razmislite, ali ste v stanju skupaj narediti en projekt. Tu gre za direktno naročilo. Država lahko naroča mimo javnega naročanja, tako da tu ne bo verjetno problema s KPK-jem. Verjetno.« (Se smehlja).
Če smo iz navedenih stališč morda sklepali, da spremljamo nekakšno provokacijo in bentenje zaradi omejitev, malce pa tudi čez KPK, kjer je postopek proti sebi že označil za farso, je v naslednji pobudi kar neposredno nakazal, da se dovolj zaveda lastnega apeliranja h korupciji:
»Jaz priporočam, da se naredi, da združite vse silo in umetno inteligenco, kar jih imate. Pridete enkrat mimo, bomo malo lobirali nezakonito. Boste vsi del korupcije, ampak sem siguren, da bomo naredili nekaj dobrega.«
Postati del korupcije
Predsednik vlade torej vabi podjetnike k sebi, da jim bo pomagal nezakonito lobirati; z njim bodo postali del korupcije! Več kot jasno se posmehuje zakonitemu ravnanju. Človek, ki ima škarje in platno, predvsem pa kolosalno premoč v parlamentu, kjer lahko s svojo stranko spreminja zakone!
V prispevku so še povedali, da v Klubu slovenskih podjetnikov ob tem še opozarjajo, da so vedno višji davki, zapletena birokracija, vladni korupcijski škandali in na splošno negativen odnos države do podjetništva resna grožnja blaginji državljanov. S tem je nato novinar Edi Pucer naslovil svojega gosta, gospodarskega ministra Matjaža Hana:
»Pravite na transparenten način. V prispevku smo slišali tudi nekaj predlogov premiera Goloba, med drugim gospodar bi gospodarstvo spodbujal tudi nezakonito, če smo prav razumeli, z lobiranjem mimo javnih naročil. Ali tudi na gospodarskem ministrstvu tako svetujete podjetnikom, delite to mnenje?«
Han bi vseeno raje bil transparenten
Minister Han se je nato znašel v neugodnem položaju: bi sprejel apel k nezakonitim ravnanjem ali ne? »Jaz take izjave ne bi dal, zato ker se mi zdi, da je to na nek način lahko težava. Ampak mi na dnevni bazi komuniciramo s podjetji. Podjetja se obračajo na naše gospodarstvo. Mi zaradi tega tudi vse prijavljamo na KPK, to so neke težave,« je odvrnil.
Nato je še pribil, da je »še zmeraj za transparentno, vendar pa moraš biti v naši državi tudi hiter.« K sreči torej ni prisluhnil svojemu šefu: odleglo nam je, ker je v tej vladi še kdo, ki mu netransparentnost ne diši.
Kljub resnosti takih izjav slovensko novinarstvo pogosto ne uspe problematizirati Golobovih besed, kar dodatno poglablja občutek, da tovrstno obnašanje ostaja medijsko nekaznovano. Tudi gospodarski minister priznava, da so takšne izjave problematične, a hkrati zagovarja potrebo po hitrosti v administraciji, kar lahko dodatno spodbuja netransparentne prakse.
Premierjevih izjav, ki kažejo nevaren odnos do zakonodaje, ne bi smeli kar sprejeti. Namesto da bi zagovarjal transparentnost in spoštovanje pravil, se je odločil za namig k odpiranju vrat korupciji, kar zagotovo škodi tako gospodarstvu kot zaupanju državljanov v institucije. Toda če so se domači novinarji pretežno odločili, da je s tem v redu, naj tudi prevzamejo svoj del odgovornosti za stanje v državi!
Več:
Golob in Slovenija vidita v vojni imenitno poslovno priložnost
Golob ponovno pred KPK: njegovo prazno izmikanje o dopustu na Hrvaškem
Deset zanič argumentov v aferi Karigador, s katerimi zagovorniki vneto branijo Goloba