Slovenska Hannah Montana, resnična promotorka nove vlade

Po Šarčevem odstopu in ponujeni priložnosti, da Janša sestavi svojo vlado še pred predčasnimi volitvami, se je v politično govorico, kot že dolgo ne, na dnevni rabi prebila ušesa parajoča sumljiva retorika, ponavljajoča besedne variacije o potrebni enotnosti naše politike, pomembnosti vključevanja, kompromisov, sodelovanja, združevanja, povezovanja in še zlasti - dialoga. Saj res, le kdo... Continue Reading →

Počivalškov konec, ki se bliža: pogovori o šoferju Slovenije mimo javnosti

Zdravko Počivalšek se veseli skorajšnje odločitve o Janševi koaliciji, njegovi dolgotrajni pogovori naj bi se kmalu res obrestovali, je zaupal v včerajšnjem večernem pogovoru na POP TV: »Lahko povem, da se bližamo trenutku, ko bomo zelo hitro ugotovili, ali je taka programska vlada mogoča,« na to odgovarja Zdravko Počivalšek, predsednik SMC in minister za gospodarstvo v odstopu.... Continue Reading →

Premier Šarec bi, a še ni razrešil Štefaneca

Svet24.si je objavil zgodbo o tem, kako je ostal brez pogovora s šefom protikorupcijske komisije Borisom Štefanecem. Ta je že pristal na intervju za časopis, potem prosil, da mu vprašanja pošljejo vnaprej, ko so mu ustregli, pa je brez pojasnila preklical dogovor za intervju. Pustimo ob strani tabloidno napihovanje zapleta. V zgodbi je vendarle precejšnje... Continue Reading →

Cerarjev apel proti sovražnemu govoru: kako iskren je?

Stranka Mira Cerarja se je odločila za nepričakovano, čeprav načeloma zelo dobrodošlo potezo: vse druge politične stranke je pozvala k »skupni akciji« in nanje naslovila poziv, da se odpovedo uporabi sovražnega govora. V pismo, opremljeno tudi s sloganom, ki so ga objavili 23. februarja, so zapisali nekaj alarmantnih ugotovitev: Spoštovani, sovražni govor v Sloveniji vedno... Continue Reading →

Janko in Milan – novi upi slovenskega novinarstva

S takšnim podmladkom je lahko pot slovenskega novinarstva samo svetla. Približno v to smer gredo odkritja o tem, kdo so novinarji tabloida Škandal24, pri katerih se je razkrilo, da za njimi stojijo izmišljena imena postavnih mladeničev. Fotograf Marko Pigac in morda še kdo je na tviterju opazil, da njihovi profili niso pristni. Spet drugi so... Continue Reading →

Biti vernik, biti v SMC, biti na misiji

Doslej smo bili navajeni, da verni ljudje v politiki poskušajo delovati ob svojih prepričanjih, da je osnovno vprašanje za politika koeksistenca političnih in verskih nazorov, morda poskus vnosa religioznih vrednot v politični kontekst in njihova osmislitev. S čimer seveda ni nič narobe. Z Mirom Cerarjem in SMC smo dobili, kot sem že nakazal, nek drug... Continue Reading →

Javni razpisi za aktivne člane SMC

Sindrom modernega slona v centralni trgovini s porcelanom se kar nadaljuje. Stranki SMC bi, se mi zdi, kar težko povsem očitali maksimalno koruptivnost in pokvarjenost, včasih prej nerodnost in neveščnost, ki pa nista z ničemer opravičljivi. Po nizu slonjih dejanj (beri: polomij ali vsaj nerodnosti, marsikdo bo manj prizanesljiv) na političnem parketu, kakršno je bilo... Continue Reading →

Bi, ne bi, bi, ne bi: SMC in referendum

Bolj od nenadnega preobrata v stališču SMC glede napovedanega referenduma proti Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, namreč preobrata od podpore referendumu (»SMC referendumu ne bo oporekal«) v stališče »proti referendumu, ki bi omejeval ali kršil človekove pravice«, je zanimiva podporna argumentacija takega prehoda. Ki je dejansko ni oziroma se zdi neverjetno privlečena za lase.... Continue Reading →

Licenca za ministra: biti član stranke

Neverjetno, s kakšno lahkotno samoumevnostjo se je ob začetni retoriki novih obrazov in nove modernocentrične politike ob apatičnih novinarjih in javnosti ukoreninilo prastaro prepričanje, da mora minister, in to ne katerikoli, biti preprosto član stranke. Prave stranke, vodilne stranke, SMC: Po besedah vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer premier opravlja intenzivne pogovore v zvezi z iskanjem... Continue Reading →

Moderne centristke

Nenavadno, kako se tehnokratska, pravzaprav na svojstven način amoralna narava (v smislu dvigajoča se onstran moralnih pozicij, zanikujoč jih) vpisuje v register delovanja predsednika vlade tudi takrat, ko gre za banalne, človeško vsakodnevne reakcije. Kako je za to, da bi podvomili v moralnost, simptomalno že razbiranje njene sumljivo pretirane deklarativne, verbalne navzočnosti. Spodnja čestitka, na... Continue Reading →

Stranke modernega copyrighta

Moje čudenje, da bomo v Sloveniji dobili vodilno Stranko modernega centra le zato, ker je Miro Cerar dobesedno vzel in tudi rešil težavo s prelivanjem črk lastnega imena v enake črke nečesa, kar naj zveni kot ime decentne politične stranke, se še ni povsem poleglo, ko sem danes prebral kolumno dr. Tadeja Trohe in iz... Continue Reading →

Cerar s Kratilom, ali o poimenovanju

V kaj se je zaplezal Miro Cerar s tem, ko je sprva poimenoval svojo stranko kar po sebi? Najprej so mu očitali idolatrijo, po moje kar upravičeno, zdaj, ko bi vsaj (ali celo) nominalno rad postal stranka modernega centra, se mu neumna odločitev še negativno obrestuje v obliki farsične bizarnosti. Tako kot je Stranka Mira... Continue Reading →

Powered by WordPress.com.

Up ↑