::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

O Kolektorju pa raje nič

O tem, kako novinarski psi čuvaji neradi ali sploh ne poročajo o svojih lastnikih, sem že nekajkrat pribeležil svoja opažanja. Sploh takrat, ko gre za zanje neprijetne novice, osebno življenje ali težave v njihovih podjetjih.

Včasih se celo odločijo svojega lastnika braniti: recimo Slovenske novice v primeru obtožb na račun Stojana Petriča. Ta gospodarstvenik, ki stoji za nakupom Dela, nekdanji prvi mož idrijskega koncerna Kolektor, je kasneje postal tudi oseba, ki ga je preiskoval Nacionalni preiskovalni urad. Hkrati je postal predsednik nadzornega sveta FMR, tiste družbe, ki je kupila časopisno podjetje Delo.

Za mesečno plačo 600 evrov

Zadnja zgodba je tej podobna. Primorske novice so 2. decembra pisale o pismu, ki so ga podpisali zaposleni v štirih enotah koncerna Kolektor (Divizija A in B, Vleka, Orodjarne, invalidske družbe Ascom), v katerem zahtevajo izboljšanje neznosnih razmer: dvig minimalnih plač, boljšo organiziranost v proizvodnji in odpravo slabih odnosov.

primorske-kolektor

Članek v Primorskih novicah, ki ga je isti dan povzela še STA

Pričakovali smo, da se bodo novinarji o razmerah v Kolektorju razpisali,  morda ne ravno pri Delu in Slovenskih novicah, kot smo lahko slutili. A se niso. Slovenska tiskovna agencija je nato isti dan na kratko poročala o napetih razmerah v podjetju in tem, da delavci štirih enot idrijskega podjetja zahtevajo povečanja minimalnih plač in izboljšanje ostalih razmer. A tudi ta objava ni delovala motivacijsko za odjemnike nacionalnega servisa. Pri agenciji navajajo pismo, iz katerega izhaja, da imajo zaposleni v nasprotju s kolektivnimi pogodbami zamrznjeno napredovanje, da so študentje na uro plačani bolje kot delavci z več desetletno delovno dobo, še slabše od njih pa preko agencij najeti delavci:

»Ko seštejemo vse dodatke – delovno dobo, podaljšan delovni čas, je mesečna plača 600 evrov in nekaj drobiža neto,« pišejo ob zahtevi za dvig najnižjih plač, še navajajo Primorske novice.

STA prinaša še dodatno informacijo o odzivu predsednika uprave skupine Radovana Bolke o tem, da pri njih teče »socialni dialog«. Presenetljivo je objavljenih informacij s strani vodstva Kolektorja celo več kot začetnih podatkov o zahtevah delavcev: poudarjajo, da pripravljajo tudi novo podjetniško kolektivno pogodbo, ki bo urejala pravice in dolžnosti delodajalcev in zaposlenih, da se bodo dogovorili glede višine dviga plače na osnovi poslovnih rezultatov, stopnje inflacije in dviga produktivnosti, da kot vedno pričakujejo konstruktivne pogovore, katerih rezultat bo dogovor v obojestransko zadovoljstvo, da si želijo uspešnega medsebojnega sodelovanje pri doseganju začrtanih planov in da bodo potek pogajanj poskušali čim bolj pospešiti.

sta-kolektor

Vest o dogajanju v Kolektorju na STA

Udinjanje lastnikom

O novici je z nekaj zamude poročal še tednik Reporter pod naslovom »Sužnji tajkuna Petriča: Blišč in beda idrijskega Kolektorja« – 11. decembra. Zabeljena poanta članka: Petričev Kolektor ima na desetine milijonov dobička, njegovi delavci pa garajo za bedno plačilo. Medtem ko se največji lastnik skupine Kolektor Stojan Petrič baha, da se kopajo v denarju, del njihovih zaposlenih opozarja, da z vsemi dodatki in podaljšanim delovnim časom komaj presežejo 600 evrov neto plače:

»Med zaposlenimi so posamezniki, ki dobijo mesečno plačo pod minimalnim izplačilom, ostanek krije država. Kako je to mogoče? Ko seštejemo vse dodatke (delovna doba, popoldanski delovni čas, podaljšan delovni čas) je mesečna plača okoli 600 evrov in nekaj drobiža neto.«

Udinjanje lastnikom seveda ni nov vzorec obnašanja novinarjev in urednikov, prej nasprotno. Nove oblike vedenja psov čuvajev zajemajo, kot denimo v primeru Večera, interesno zanimanje za zabavne vsebine in turizem, kar je z novimi lastniki postalo del tržnih in piarovskih agend, ko se neka medijska hiša razvija ne v smeri kritičnega raziskovalnega akterja in servisa javnosti, temveč tudi organizatorja in promotorja dogodkov, ki z osnovno dejavnostjo novinarjev na noben način niso več povezani.

Pri nas novinarje z lahkoto kupimo

Še na nek drugačen način zabavni so lahko učinki, kot v primeru Dela in Dnevnika, kadar se novinarji ene in druge medijske hiše posvečajo recipročno lastnikom drugega medija in njegovim rabotam, svojim pa ne:

Pri Delu so Petanovim težavam namenili prispevek na prvi in še četrti strani, z grafiko vred, pri Dnevniku so jih zamolčali. Novinarska poročila so objavili še RTV SLO, Svet24, Siol, Finance in še nekateri. Kot rečeno, smo priča skorajda nekakšni lažni novinarski in uredniški recipročnosti: mi se bomo ukvarjali z vašim lastnikom, vi pa se ukvarjajte z našim.

Nekaj lepe tradicije v tej smeri že imamo. Kot je nekoč dejal Émile Lahoud, libanonski general, politik in celo predsednik svoje države: »Saj veste, v teh krajih z lahkoto kupimo novinarje.« No, to.

Več:

Slovenske novice branijo svojega lastnika

Recipročno selektivno novinarstvo: Delo in Dnevnik raje ne o svojih lastnikih

Kako se Večerovi novinarji z lastnikom pogovarjajo o prihodnosti

Information

This entry was posted on 17/12/2016 by in mediji and tagged , , , , , , .
%d bloggers like this: