Zdaj je končno razkrito slovenski demokraciji nevarno dejstvo: obveščevalna služba Sova je (najmanj) v navezi s tednikom Reporter sodelovala pri zavajanju javnosti glede svoje podane ovadbe zoper bivšo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar in vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava. Te ovadbe ni bilo in tudi medijskih sporočil, da obstaja, Sova nikoli ni zanikala. Lahko bi bilo tudi obratno: da je nekdo instrumentaliziral medije in obveščevalno-varnostno agencijo z načrtom doseči vtis, ki bi bil ugoden za predsednika vlade.
Takšnemu neetičnemu ravnanju ne moremo reči drugače kot prefrigrana manipulacija na očeh javnosti, pri kateri Sove ni bilo nič strah za svoj zapravljen ugled in verodostojnost. Kako je mogoče, da smo prišli tako daleč in bi v normalno razvitih demokratičnih državah predsednik vlade ob tolikšnih nizkotnih mahinacijah obveščevalcev zagotovo takoj zahteval odstop direktorja Sove, v tem primeru Joška Kadivnika? Bo to storil in ga najmanj pozval k pojasnilu v naslednjih dneh?
Golobovo izmikanje
Tokrat se glede standardov politične kulture verjetno ne bo veliko spremenilo na bolje, ker je v zadevo vpleten sam Golob, menda antijanšist. No, znova nič ne kaže, da bi bil v čem boljši od predhodnika. Od omenjenega spinanja, če že ni pri njem sodeloval posredno, pa je imel same koristi! Malo verjetno je, da bo storil opisani korak in zahteval Kadivnikovo odgovornost, in če je ne bo, se bo še bolj pogreznil v živo blato izmikanja resnici in splošnega moralnega bankrota, kjer mu trenutno sicer izjemno koristi preusmerjanje pozornosti k aferam Socialnih demokratov in odstopu pravosodne ministrice.
Izkazalo se je, da so se moje slutnje iz decembrskega zapisa, kjer sem se čudil naivnosti medijev in pogrešal naracijo o načrtovanem spinu, ki se je že takrat zdel verjeten, vmes v celoti izkazale za točne. Čakamo, ali bo tokrat bolje in bo tak fokus postal del njihovega poročanja – potem pa se bomo morali vprašati, zakaj ne, če ne bo. Kajti zaenkrat je videti, da je Sova po tihem ali naklepno sodelovala pri pogromu nad nekdanjo ministrico in prvim policistom, ki ju je Golob pod pretvezo, da dovolj ne depolitizirata policije, preprosto nagnal in nastavil sebi lojalne kadre, celo brez ustreznih referenc in zahtevanih pogojev na razpisu.
Ovadbe ni bilo
Imamo kar nekaj indicev, da je želel politizirati policijo po svoji meri. Kateri mediji so pri propagandistični mahinaciji Sove sodelovali, bi morali najbolj zagnano razkriti kar sami novinarji – in če se izkaže, da slovensko novinarstvo deluje z roko v roki z izvršno vejo oblasti in obveščevalno službo, lahko čez njega potegnemo kar križ.
V praksi bi to pomenilo, da lahko obveščevalna služba nemoteno obračunava z državljani in jim s pomočjo vrha politike očita nekaj, kar sicer tokrat počne sama: izdaja tajne podatke. Ko je tednik Reporter lanskega decembra poročal, da je Sova, menda zaradi suma izdaje tajnih podatkov, ker naj bi na zaprti (!) seji preiskovalne komisije omenjena preveč povedala o aretaciji domnevnih ruskih vohunov, ovadila Bobnar in Lindava, so se obveščevalci nato sprenevedali in tega podatka niso zanikali. Novinarje so raje usmerili k tožilstvu.
Peter Jančič, nekoč odgovorni urednik Siola, je preko informacijske pooblaščenke zahteval dostop do informacije in razkrilo se je, da dokumenti o sproženih postopkih zoper omenjena sploh ne obstajajo. Če jih ni, pa ni bilo ovadbe. Kot pravita odvetnika nekdanje ministrice in prvega policista, je bila objava v medijih namenjena zgolj njuni diskreditaciji, po njunem mnenju pa je posebno skrb vzbujajoča tudi »manipulacija in sum zlorabe državnega organa, kot je Sova, za obračun s posamezniki«.
Ugotavljanje premierjeva vpletanja blokirano
Vmes se nadaljuje kolobocija Golobovega izmikanja pričanjem pred preiskovalnimi komisijami v isti zadevi, čeprav je, kar sicer vedno naredi zelo energično, napovedal svoja razkritja. Da bo pred njimi z dokazi in pričami zavrnil vse laži, je premier vehementno obljubljal, čemu je sledilo eno samo razočaranje: sprva se je izognil nastopu pred Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) z ne ravno prepričljivim izgovorom, da »ni imel in nima vpliva na postopke, ki jih obravnava komisija, jih tudi ne more komentirati.«
Ker pa je ostalo še pričanje pred komisijo, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo in ga vodi njegov poslanec Miha Lamut, kar bi mu omogočilo bolj varno okolje za nastop, se je začelo zatikati tudi z nastopom pred njo. Ta je namreč pravkar dovolj enigmatično odstopil kot predsednik te komisije, menda iz zdravstvenih razlogov. Nov predsednik je postal poslanec Aleš Rezar, po poročanju Dela pa lahko tudi po zamenjavi na tem mestu v stranki Gibanje Svoboda dvomimo v premierjev nastop »glede na znane informacije«.
Zapis so celo pogumno naslovili kot »Ugotavljanje, ali se je premier vpletal, blokirano tudi v parlamentu«. Poslanec iz Nove Slovenije Janez Žakelj, ki vodi KNOVS, se je zato ob tem pridušal, da zahtevanih dokumentov ne prejmejo od Sove, GPU in tožilstva, Policija pa jim je svetovala, da se obrnejo na sodišče, za kar pa nimajo pristojnosti.
Nikakor ne more do besede
Podatek, ali je bila aretacija ruskih vohunov na neupravičeno zahtevo Goloba preložena z 28. novembra na 5. december 2022, s čimer je presegel svoja pooblastila in kar ves čas zanika, se torej izmika javnosti na podoben način, kot je KPK v tem primeru zaustavila postopek zoper premierja, češ da kazenski postopek še ni zaključen, zaradi česar mu ni mogoče zagotoviti vseh procesnih pravic.
Predsednik vlade ima res srečo – vse mu gre po maslu, same blokade! Le obljubljene resnice nikakor nima možnosti povedati.
Več:
Ovadena Bobnar in Lindav: domišljen spin okoli ovadbe, ki je nihče ni prejel?
Kako ponižati ministrico: po Golobovem mnenju je bila v duševni stiski
Golobov ultimat prvemu policistu: bo na seznamu tistih, ki so politično pritiskali, sam premier?
Poklukar na misiji: bo depolitizacija policije zgolj farsa?
O medijskih pritiskih ob izbiri prvega policista: vedno bolj zgodba o janšizmu