Komu natančno koristi poročanje zadnjih dni, da sta bivša notranja ministrica in prvi policist ovadena? Zlahka si predstavljamo, da njima ne. Toda začetni val informacij je zamenjal nov, za načrtovalce zgodbe manj prijeten. »Na Posebnem oddelku SDT-ja nismo prejeli kazenske ovadbe Sove zoper imenovani osebi,« so navedli na tamkajšnjem oddelku.
Specializirano državno tožilstvo torej do 5. decembra 2023 ni prejelo ovadbe Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava, ki naj bi jo sprožila Sova, ker sta pred preiskovalno komisijo spregovorila o aretaciji domnevnih ruskih vohunov in pri tem operirala s tajnimi podatki brez odveze molčečnosti. Še slabše, celo vsa tri tožilstva, okrožno, specializirano in vrhovno, zanikajo prejem takšne ovadbe!
Policija je tista, ki poda kazensko ovadbo na tožilstvo, ko zbere vsa obvestila, dokaze, zasliši osumljence in spiše dokument. Kako pojasniti navedeni demanti: da ovadbe niso bile podane ali prejete? Lahko iz tega že sklepamo, da smo priča premišljenemu medijskemu spinu ali mogoče novemu samosmešenju Sove z idejo diskreditacije Bobnar in Lindava? Vse le zato, da bi se zaščitilo tistega, ki je v stiski?
Referendum ali operativno-taktični razlogi?
No, to je le začetno ugibanje, ki bi ga morali razširiti: bodo novinarji zmogli raziskati, ali nam medijsko-politična sprega uprizarja spreten spin blatenja omenjenih ali pa Sova ni sposobna vložiti ovadbe, čeprav pravi, da jo je? Je res tako težko ugotoviti, kaj je res? Si javnost ne zasluži poznati resnico?
Osnova razpravi je bila trditev, da je na datum aretacije ruskih vohunov vplival premier in je zato bila prestavljena na njegovo pobudo – nekaj, kar je Robert Golob odločno zanikal in označil za halucinacije. Ta podatek bi dokazoval prekoračitev pristojnosti, ki jih ima, in s tem hudo obtožbo na njegov račun. Na drugi strani direktor Sove Joško Kadivnik pojasnjuje, da je bil namesto 28. novembra 2022 izbran nov datum (5. december), toda ne zaradi možnega vpliva aretacije na referendum in drugi krog lokalnih volitev, ampak iz »operativno-taktičnih razlogov.« Kakšnih, ni povedal. Tudi če bi veljalo, da je pravi razlog res prvo navedeni, s tem še nismo pri neposrednem dokazu, da je Golob vplival na delo Sove.
Sprva velja spomniti, da Sova ni edini odločevalec, kdaj se bo izpeljala aretacija: tu so še pristojno državno tožilstvo in končno preiskovalni sodnik, ki izda odločbo za aretacijo. Kar pomeni, da mora direktor Sove o dogodku obvestiti predvsem generalnega direktorja policije in pristojnega državnega tožilca. Kot je komentiral Denis Čaleta za TV Slovenija, predvsem državni tožilec odloča o datumu aretacije in policija nato izpelje operativo. Seveda bi bilo možno, da je pobudo o datumu dal premier in da je zamik nato predlagal Kadivniku, toda vpletenih strani v postopek je več, kot si predstavljamo.
Golob se je zelo udarno javno pohvalil, da bo predstavil vse dokumente in dokazal, da sta Bobnar in Lindav lagala pred ustreznimi parlamentarnimi komisijami. Toda potem je sledilo presenečenje in te možnosti ni izkoristil, s čimer je očrnil sebe – predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) je razkril, da se premier kljub vabilu ni udeležil njihove seje. »Ker predsednik vlade ni imel in nima vpliva na postopke, ki jih obravnava komisija, jih tudi ne more komentirati. Na prejeto vabilo komisije se je zato opravičil,« so komentirali v njegovem kabinetu. Razočaranje za vse, ki so mu verjeli.
KNOVS vodi Janez Žakelj iz Nove Slovenije, po nekaterih medijskih namigih pa bo Golob pričal pred drugo komisijo, ki jo vodi Miha Lamut, poslanec njegove stranke Gibanja Svobode na čelu preiskovalne komisije, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo. Na njenem seznamu potencialnih prič sta tudi Kadivnik in direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič.
Protislovje očitka o laganju in tajnosti
Pravni strokovnjaki, kot je dr. Rajko Pirnat, so že javno ugotavljali, da nekdo nujno laže: bodisi Golob, ki trdi, da lažeta Bobnar in Lindav, bodisi premier. Politični zastavki v zgodbi so veliki in če bi se pokazalo, da je lažnivec predsednik, bi to zagotovo imelo strahotne posledice za njegovo verodostojnost, pa tudi vladajoče stranke in vlade.
Kot pravita Bobnar in Lindav preko svojih odvetniških pooblaščencev, je protislovje očitka o njunem laganju popolno: če bi namreč res lagala o Golobovem vpletanju v aretacijo, potem preprosto ne gre za nevarnost razkritja tajnih podatkov – saj je opisana informacija lažna in lažne informacije ne morejo biti tajne. Če sta govorila resnico, pa znova ne gre za razkritje tajnega podatka, saj 6. člen Zakona o tajnih podatkih izrecno pravi, da podatek, ki je nastal zaradi prikrivanja prekoračitve ali zlorabe pooblastil, ne sme biti tajen:
»Podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen.«
Iz tega sledi, da težko obstaja podlaga za kazensko ovadbo – tisto, ki je zaenkrat nihče sploh ne pozna. Če bi obstajala, pa bi bila nesmiselna.
Medij, ki je hitrejši od Sove
Zgodba Reporterja, objavljena 1. decembra 2023, govori o vloženi ovadbi Sove pred vsaj štirinajstimi dnevi. Omenja torej približen čas njenega vlaganja. Ker je ta tednik »zaupanja vreden vir« v očeh Damirja Črnčeca in Roberta Goloba, bi bilo možno, da lahko poroča o dejanjih Sove, še preden ta sploh poda kakšno ovadbo – je pa potem res nerodno, da imamo v Sloveniji medij, ki prehiti varnostnoobveščevalno službo, saj ji s tem ta povsem zbija že osnovno verodostojnost. Le kdo bi zaupal obveščevalcem, katerih dejanja predčasno razkrivajo novinarji?
Če je Reporter potemtakem poročal resnicoljubno in je bila ovadba res podana, se za neverodostojno izkaže Sova, ki so jo ravno v primeru razkritja taistih ruskih vohunov kovali v zvezde in razglašali, kako je dosegla neverjeten zgodovinski uspeh. Če pa ni postopal resnicoljubno in je izvajal medijski spin, bi že zdavnaj pričakovali demanti Sove, ki ga zaenkrat nismo dočakali. So pa za TV Slovenija 1. decembra iz Sove sporočili, da »konkretnih postopkov v tej zadevi ne morejo pojasnjevati«. Torej niso zanikali informacije o ovadbi! Nagradno vprašanje je torej: kakšen motiv obstaja za to, da demantija ni? Se Sova in Reporter vzajemno ščitita?
Manjka naracija o spinu
V nobeni od obeh smeri se zaenkrat ni pokazalo, da je začetna trditev obeh resnična in sta Reporter in Sova ravnala verodostojno. Je pa omenjeni tednik poročal, da na tožilstvu »še niso prejeli ovadbe« – kar se bere kot namig, da se bo to šele zgodilo. Na skupnosti novinarjev je, da zdaj namenijo ustrezno pozornost situaciji in ugotovijo, ali smo deležni medijsko-političnega spina ali ne, kar je zagotovo vredno nove zgodbe in novih razkritij.
Če se to ne bo zgodilo, kot že velikokrat, bomo pač prisiljeni verjeti, da opazujemo spin in da so njegovi snovalci morda vračunali pasivnost in anemičnost slovenskih medijev. Zato trenutno čakajo, da njihovo zanimanje potone v pozabo. S tem bodo dosegli svoj cilj, glede lastne (ne)verodostojnosti pa se očitno ne bodo preveč sekirali.
Kar bo spet veliko povedalo o njihovi teži in veljavi, kot tudi o (ne)kredibilnosti naših medijev, če niso sposobni razkrinkati spina. Počakajmo in kmalu bomo videli, ali nas čaka še ena nedokončana zgodba – če ovadbe nikoli ne bo, bomo lahko s precejšnjo gotovostjo zaključili, da je bila Sova znova spolitizirana za osebne potrebe.
Več:
Kako ponižati ministrico: po Golobovem mnenju je bila v duševni stiski
Golobov ultimat prvemu policistu: bo na seznamu tistih, ki so politično pritiskali, sam premier?
Poklukar na misiji: bo depolitizacija policije zgolj farsa?
O medijskih pritiskih ob izbiri prvega policista: vedno bolj zgodba o janšizmu
You must be logged in to post a comment.