Napadi na novinarsko delo: zakaj abstraktne obsodbe nikoli ne bodo dovolj

RTV Slovenija je nekaj dni nazaj ostro obsodila napade na novinarje in novinarsko delo – pri tem je imela v mislih svoje zaposlene, kajti pritiski po njihovem, najbrž v trenutnem verbalno vročem času po odstopu Marjana Šarca, ožijo polje medijske svobode in predstavljajo resno grožnjo neodvisnemu novinarstvu.

rtv slo napadi novinarji
RTV Slovenija in sporočilo za javnost

Dragoceni apel, bi dejali na prvi pogled, ki ga bo zmotil njegov podrobnejši pregled; besedilo objavljam na koncu prispevka v celoti. Kot je običajno, se hudič skriva v podrobnostih in začnimo z očitnostjo: javnost ni bila obveščena, kdo izjavo podpisuje.

Da se oglaša RTV Slovenija v imenu RTV Slovenija? Absolutno podcenjujoče, premalo in nedostojno, pričakovali bi podpis. Je morda podpisnik izjave vodstvo RTV Slovenija, česar niso omenili? Najbrž, čeprav je celo s tem avtorstvo preveč abstraktno.

Quis, quid, ubi

S tem smo pri prvem od k–vprašanj: če bi kdo po principu skoraj mitičnih, iz antike prevzetih tehnik retoričnih nastopov, celovite obravnave vprašanj, zbiranja podatkov ali sestavljanja novinarskih vesti, poskušal iz izjave RTV Slovenija spisati medijsko poročilo, ker je v resnici profesionalni novinar, bi se mu nujno zataknilo že pri začetnem »kdo«. In kako bi se v paketu osnovnih petih ali šestih vprašanj (»kdo«, »kdaj«, »kje«, »kaj«, »zakaj«, »kako«) odvijalo njegovo delo?

S »kaj«, določitvijo predmeta dogajanja, ne bi bilo večjih težav: gre za blatenje dela novinarjev, ustvarjalcev in javnega medija z namenom diskreditacije in omejevanja svobode izražanja. Pri »kdaj« bi dobil odgovor: v zadnjih dneh. Pri »kako«, določitvi načina izvedbe, bi prebral, da se pritiski vrstijo s pomočjo telefonskih klicev, napadov po elektronski in navadni pošti ter na socialnih omrežjih.

Dramatično pa bi se zataknilo pri drugem in tretjem »kdo« – predvsem določitvi, kdo so konkretni novinarji, ki jih množično napadajo ali vsaj, zaradi katerih prispevkov, nato pa še pri »zakaj«, razlogih za dogajanje. Kajti o tem, kaj je njihov povod, vzrok ali razlog lahko znova le ugibamo, zasledili ne bomo niti najmanjšega namiga.

Nenavadne prakse

Da sta izostala tudi drugi in tretji »kdo«, ob podpisniku apela še konkretna opredelitev žrtev napadov in storilcev, učinkuje precej simptomatično za javno radiotelevizijo. Pričakoval bi, da tako kot ni umora brez morilca, ki ga morda izjemoma ne poznamo, tudi ni napadov na novinarje brez napadalca. Toda pri umoru poznamo vsaj žrtev, v rtv-jevskem apelu pa smo padli na raven popolne abstrakcije: tudi ob večkratnem prebiranju besedila se pojasnilu ne bomo približali.

Da je želel nekdo (!) zgolj načeloma izraziti ogorčenje nad pritiski in poimensko ne izpostaviti nikogar, ne žrtve in ne napadalca? Ali da je teh enostavno preveč? Nenavadna praksa, ki ne more imeti pomembnega učinka.

Seveda ne dvomim, da omenjeni pritiski obstajajo in tudi obsojanja so vredni, le javnost si o tem ni mogla izoblikovati prav nobenega mnenja na podlagi osiromašenih abstraktnih sporočil. In tudi moralično stališče, da moramo okrepiti kulturo javnega dialoga in za vsako ceno ohraniti neodvisnost in avtonomnost novinarstva, da pa je žalostno, ker se je v posameznih primerih povsem izgubila tudi profesionalna solidarnost, zato lahko izzveni kot samokritika: ja, izjave RTV Slovenija o napadih na novinarje RTV Slovenija ni nihče prav posebej energično raziskal. Skratka – molk.

No, če anonimizirana RTV Slovenija že omenja solidarnost, bi veljalo spomniti, kakšne Tantalove muke so preživljali v njenem vodstvu v času Marka Fillija in Ljerke Bizilj, ko je bilo potrebno stopiti v bran njunima novinarkama Eugeniji Carl in Mojci Pašek Šetinc. Pod tedanjim vodstvom se je zdelo, da je pomembneje ne zameriti se avtorju tvita o medijskih prostitutkah! Da ni morda izostanek trojnega »kdo« povezan s kakšnim podobnim refleksom, iskanjem varnega zavetišča pred potencialnimi očitki, zaradi katerih se nam dogajajo tako rekoč umori novinarjev brez morilcev, celo brez imen žrtev?

Pogrešanje solidarnosti

No, na geste mednovinarske solidarnosti čakamo vedno znova. Prav o njenem pogrešanju sem pisal pred dobrim tednom v prispevku Edina točka naše stabilnosti: lobisti in piarovci kot politični komentatorji, pa tudi v besedilih Nove definicije novinarske solidarnosti in objektivnosti, Novinarstvo med nesolidarnostjo in ekscesnostjo: primer MMC ali DNS odgovarja MMC RTV: izvajate orkestrirano politizacijo primera brez osnovnih elementov solidarnosti.

V času, ko se je začel nov val odpuščanj v časopisni hiši Delo ali včeraj, ko so izjemno razmnožena strankarska trobila, ta unikum slovenske scene sredi Evrope, s pomočjo videomontaže napadla novinarko Suzano Perman zaradi njenega profesionalno izpeljanega intervjuja, ki sem ga analiziral prav včeraj v zapisu Počivalškov konec, ki se bliža: pogovori o šoferju Slovenije mimo javnosti, bi si zaželeli nekaj več kolegialnosti. Zaenkrat zaman.

Čisto možno pa je, da RTV Slovenija obvešča o druge vrsti radikalne nesolidarnosti, čeprav spet nadvse abstraktno in neopredeljeno: o neposrednih napadih novinarjev na novinarje ali celo novinarje in urednike v isti hiši. No, potem bo morala najprej rešiti težavo znotraj hiše.

Prav ji je!

Ampak ne, pomenljiva je tej nasprotna, politična solidarizacija. Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta, je nemudoma prepoznal vrednost manipulacij in prej omenjeno novinarko škodoželjno pokaral:

»Ko se ‘nepristranskim’ novinarjem zgodi tisto, kar oni počnejo politikom brez trohice slabe vesti: Trganje iz konteksta in montiranje “resnice”. Neprecenljivo! ‘Poglejte si originalen pogovor’? Bomo, bomo…«

Predsednik neke stranke, ki vedno znova vdano podpira drugo, se prikloni medijski propagandi, fake news in videomontažam, in to z nezadržano privoščljivostjo, ki vsebuje obtožbo proti novinarskemu delu. Politična kultura, ki jo danes živimo in volimo. Bo morda POP TV od njega terjala opravičilo, ga bo do takrat bojkotirala?

Kovšca Perman
Predsednik DS o neprecenljivosti

Opisani kontrast med surovimi, strogo političnimi napadi in vsebinsko praznimi apeli novinarjem v podporo ne bi mogel biti večji. Na eni strani odprt, konkreten, privoščljiv, agresiven, ciničen in napadalni diskurz, na drugi sramežljiva gesta podpore, ki ne vsebuje niti pojasnila o »kdo« in »zakaj«. Pristop, s katerim nikoli ne bo bolje.

Več:

Prostitutke in medijski zvodniki: kako so Janšev tvit soustvarili novinarji

»Novinarske prostitutke« so plod medijske servilnosti

Dodatek:

RTV Slovenija ostro obsoja napade na novinarje in novinarsko delo

Opozarjamo, da se v zadnjih dneh na zaposlene na RTV Slovenija stopnjujejo napadi in pritiski

Grobi napadi ožijo polje medijske svobode in svobode izražanja. Načini in njihova intenzivnost, kakršni še nismo bili priča nikoli doslej, pa kažejo na resno grožnjo svobodnemu in neodvisnemu novinarstvu.

Opozarjamo, da se v zadnjih dneh na novinarje, urednike in druge zaposlene na RTV Slovenija stopnjujejo telefonski klici, napadi in pritiski po elektronski in navadni pošti ter na socialnih omrežjih, ki jih razumemo kot napad na novinarsko delo in RTV Slovenija kot javni medijski servis. Blatenje dela novinarjev, ustvarjalcev in javnega medija z namenom diskreditacije in omejevanja svobode izražanja kaže na pritisk in željo po vmešavanju v neodvisno uredniško politiko in je kot takšno nedopustno in nesprejemljivo. Je izraz nedostojnih, netolerantnih in ozkogledih posameznikov.

Takšni grobi napadi ožijo polje medijske svobode in svobode izražanja. Načini in njihova intenzivnost, kakršni še nismo bili priča nikoli doslej, pa kažejo na resno grožnjo svobodnemu in neodvisnemu novinarstvu, novinarskemu delu in temeljnim postulatom demokracije. Tudi sedanja politična in družbena realnost nikakor ne opravičujeta takšnega vedenja in poskusov vplivanja na RTV Slovenija.

Poudarjamo, da je v Sloveniji potrebno okrepiti kulturo javnega dialoga in za vsako ceno ohraniti neodvisnost in avtonomnost novinarstva. Žalostno je, da se je v posameznih primerih povsem izgubila tudi profesionalna solidarnost.

Slovenski javnosti obljubljamo, da bo RTV Slovenija, ne glede na grobe napade, nespodobne pritiske in žaljive zapise posameznikov in interesnih skupin, svoje delo še naprej opravljala neodvisno, strokovno, verodostojno in objektivno. Odkrite grožnje zaposlenim na RTV Slovenija pa že dosledno predajamo policiji.

Komentarji so zaprti.

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: