Na oktobrskih lokalnih volitvah je Lista župana Andreja Fištravca dosegla rezultat s 17 mandati v mestnem svetu (zavidljivih 29,79 odstotkov), stranka SMC šest mandatov (ali 11,53 odstotka), SDS pet, Kanglerjeva Županova lista štiri, SD tri. In tako dalje.
Kot sem že napisal, bi Fištravec najbolje storil, če bi odstopil. Očitno podobno meni kar nekaj udeležencev spletne ankete Večera, celih 63 odstotkov, ki so mu podelili oceno nezadostno (1) – težko je verjeti, da si ti glasovi želijo istega župana in obenem z nezadostno oceno opišejo njegovo delo. Anketa je bila objavljena 19. februarja 2015, torej le štiri mesece po volitvah in še vedno v trenutku, ko je komajda sestavljena mestna koalicija (podpis pogodbe je napovedan za ponedeljek):
Če odštejemo kot neverodostojnega aktualnega župana in njegovo listo, komu potem sploh še zaupati? Morda tistim, ki so uvrščeni tik za njim, ki so naslednji na vrsti in imajo realno moč, pridobljeno z zaupanjem volivcev?
Kot rečeno, sledijo SMC, SDS in Kanglerjeva lista. Za slehernega vstajnika bi bilo glasovati za zadnja dva kardinalno zlo (in ista figa), za poznavalca razmer tudi. Torej med prvimi štirimi ostane možnega zaupanja vredna le še SMC s svojimi 11 odstotki doseženega, kar je malo glede na nacionalno raven uspeha Cerarjeve stranke, ki vodi državo in ima superiorno pozicijo tudi v parlamentu.
Licitiranje, komu sploh še zaupati, na nacionalni in mariborski ravni, ni noben poseben pragmatizem, temveč nuja. Izvajamo ga lahko le hipotetično, ker so volitve komajda za nami, ker novih ni na vidiku in nam je usojeno verjeti tistim, ki so jim menda po definicij nezmotljivi volivci pač podelili štiriletni mandat. Vaja bistrenja državljanske pozornosti se izkaže za koristno, vedno znova.
Osebno koritništvo
Vlivajo upanje za Maribor mestni svetniki SMC, omenjena stranka? Sprva je Bojan Požar objavil faksimile zanimivega dokumenta, ki ga je nato danes objavil tudi Večer:
Kaj je statusno dokument, ki ga je najbrž do medijev spravila tista stran, ki ima po izločitvi SMC iz mestne koalicije največ motiva in koristi? Zamet ultimativni materialni dokaz, kako v Mariboru obstaja le osebno koritništvo in da mu je angažma v politiki povsem podrejen. Volilni rezultat, demokracija in politika so za to, da se razdeli plen, tako kot po vojni. Cerarjeva opevana moralna prenova Slovenije ne učinkuje le kot farsa, temveč že kot dobro premišljena kamuflaža, kot koritniški piar, ki naj pokaže, da korita dejansko ni, da je tu le borba za človeka in etične postulate.
Kako so se branili v SMC pred očitkom, da omenjeni seznam ni spisek podrobnih kadrovskih zahtev, ki jih SMC postavlja kot pogoj zmagovalcu, Listi župana Andreja Fištravca?
S pojasnilom, verificiranim tudi v centrali SMC, da je tak seznam zgolj posledica ponudbe kadrov, spisan na zahtevo staronovega župana:
A dokument, katerega verodostojnost so potrdili tudi sami, kaže, da je bil spisek kadrovskih želja izdaten, želja p po popolnem nadzoru nekaterih občinskih podjetij pa precejšnja. Sami sicer pričujoči dokument postavljajo v drugačen kontekst: »Župan nas je prosil, naj mu povemo, ali imamo med svojimi člani kadre, ki bi lahko pomagali pri javnih podjetjih in občinski upravi. Posebej so ga zanimala na koncu seznama našteta štiri podjetja (…)
Seznam je impozanten, na njem praktično manjka le še mesto župana. SMC govori o tem da je »poiskala človeka« za mesto direktorja občinske uprave, ker je župan kadrovsko podhranjen in nikakor ne more najti ljudi (beri: navzlic taki množici pri koritu je še vedno ogromno nezasedenega prostora ob njem), pa so mu širokogrudno ponudili še direktorje Mariborske razvojne agencije (MRA), Nigrada, Energetike in Lekarn Maribor. Ker bo koalicijska pogodba po skoraj petih mesecih končno svečano podpisana čez dva dneva, to pot brez SMC, bo zanimivo opazovati dinamiko kadrovskih nastavitev v luči nove pogodbe – če so kakšna mesta tudi v resnici še nezasedena.
Vojno dobičkarstvo
Zakaj ne verjamem ad hoc razlagi, da je opisani seznam nastal na pobudo Fištravca in nima statusa koritniškega izsiljevanja?
Prvič zato, ker na vrhu piše »Del koalicijske pogodbe« – in integralni del najbrž delovne verzije koalicijske pogodbe pač ni arbitrarno naštevanje funkcij, ki bi si jih nekdo zaželel, ti bi mu jih pa lahko ponudil. Je kvečjemu pogajalsko izhodišče, predlog ali zahteva, ki jo daš na mizo.
Drugič, ker minimalno semantično branje seznama ne dopušča tovrstne razlage. Npr. opis »mesto podžupana s polnimi pooblastili« ne more biti odgovor na vprašanje »Imate koga, ki bi lahko bil podžupan, ker mi manjka kadrov?«, ker se resnično pač bere kot zahteva ali pogajalska ponudba. Bere pa se, ker to tudi je.
Tretjič, trikrat ponovljene sintagme »4x član nadzornega sveta« ali »5x člani nadzornega sveta« so malo verjetno kvantifikator možne kadrovske ponudbe (češ, ponudimo vam lahko pet članov v nadzornem svetu Lekarn Maribor, toliko jih je še zmoremo, več ne), temveč preprosto znova zahteva. Mimogrede, Lekarne Maribor imajo svet zavoda in v njem sedi devet članov (Bogdan Čepič, mag. Zorica Zajc-Kvas, dr. Kazimir Miksić, Marko Žula, Drago Žura, Jelka Kolmanič, mag. Rosvita Svenšek, Primož Juhart, Simon Medved).
Razlaga centrale in lokalnega odbora SMC je, skratka, zelo neprepričljiva. Glede na 11,53 odstotni uspeh bi politični trgovci npr. v primeru nazadnje omenjenega zavoda želeli imeti večino v svetu (pet od devet) in še direktorja. Seveda bi popolnoma padli na izpitu, če bi njihove zahteve interpretirali kot predrzne. Ne, že sama logika delitve »volilnega dobička« je žanr vojnega dobičkarstva, in to v vstajniški (ali postvstajniški) situaciji.
Vstaje so resnično proizvedle svoje nasprotje, zahteve ljudi so doživele debakel na celi črti, ampak to po zaslugi istih množic in njihove volilne odločitve.
41 izstopov in napačne predstave
Še pred volitvami je zaradi prerivanja pri koritu uvrstitve na seznam kandidatov za mestni svet v mariborski SMC izstopilo kar 41 članov. Takrat je, zanimivo, Miro Cerar to dejanje označil kot posledico osebnih ambicij nekaterih, kot koritništvo torej:
Predsednik SMC Miro Cerar obžaluje izstope nekaterih mariborskih članov stranke. “Vedeti morate, da mnogi zdaj želijo biti v naši stranki in mnogi ne morejo kar takoj doseči tistih položajev ali ciljev, ki si jih morda predstavljajo, ker članov je preveč in tudi potem včasih pride do konkurence in napačnih predstav. Vsekakor pa mi na vseh ravneh zasledujemo enake vrednote in enak način politike,” je dejal.
Kasneje je moral zaradi laganja odstopiti še njihov kandidat Anton Kranjc. A glej ga zlomka, na ta način prečiščena mariborska SMC je potemtakem bila zmožna gesto po volitvah zgolj ponoviti, zdaj tudi potrjena pristnost seznama koalicijskih zahtev je zgoščena materializacija dejstva, da se lokalni odbor ni prečistil, temveč je celo »preostanek« znova ravnal po koritniškem principu – ob predpostavki, da je ocena Mira Cerarja, ne naša, točna in so tisti, ki so oktobra odšli, bili ravno koritniki. Tudi iz tega vidika je stanje v etiki najbolj zavezani stranki ne samo alarmantno, temveč maksimalno pomenljivo za diagnozo stanja.
Navedeni dokument vojnega dobičkarstva je navrgel ultimativno materialno pričevanje, da za mesto v tej politični sestavi ni več upanja. Po grabežu grabež, po politični trgovini trgovina, brez sleherne dostojnosti. V čigavih rokah je mesto? Kaj torej ostane Mariboru, če niste ljubitelji koritnikov, kako izbirati med debelimi in suhimi svinjami? Ni more biti drugače, ljudstvo bo še sanjalo o kolinah.
Več:
https://vezjak.com/2014/11/06/fistravcev-druzinski-klub-je-nasa-stvar/
https://vezjak.com/2014/07/17/biti-stoik-biti-budist-biti-kristjan-biti-cerar/
https://vezjak.com/2014/12/21/mariborski-protest-gluhota-in-biopolitika-teles/
You must be logged in to post a comment.