Sumi, da Robert Golob v kamere ne govori resnice, so se okrepili z novo izjavo predsednice parlamenta. »Naj me razrešujejo, kolikor me hočejo. Ne bom se pustila nikomur. Ne Robertu Golobu ne Janezu Janši. Nikar ne dvomite o meni, saj sem odločna ženska,« je novinarju Mateju Grošlju iz Večera komentirala Urška Klakočar Zupančič.
Je morda s tem povedala preveč? Zakaj bi sveže odstopla podpredsednica stranke Gibanja Svoboda poudarjala, da jo razrešujejo, če pa se je premier zaklinjal, da so vse govorice o njenem odstavljanju zlonamerne? Še več, da ni bilo nobene debate o njeni razrešitvi?
Veliko indicev, da se je želijo znebiti
Naj spomnim, na novinarsko vprašanje po zloglasni Seji sveta, ali ima Urška Klakočar Zupančič njegovo podporo, je Golob dovolj arogantno odvrnil: »O tem sploh ni bilo govora in se o tem ne rabite spraševati«. Veliko indicev je, da se v stranki že nekaj časa trudijo, da bi jo na grobo umaknili. Ker ne povedo, da je to res, nimajo potrebe po razlagi, zakaj to počnejo.
Izjava za Večer je simptomatična. Kaj natančno pomeni reči, da se ne bo pustila ne Golobu in ne Janši, ker je odločna ženska? Kaj pomeni reči, da naj jo kar razrešujejo, če pa vsi zanikajo, da jo? Podrobno sem analiziral izjavi Mateja Tonina in Mojce Šetinc Pašek o škandaloznem izbiranju podpisov za odstranitev predsednice parlamenta. O tem, da so umazano nalogo zaupali poslancu Alešu Rezarju.
Tudi po pisanju Dela se je pripravljal komplot proti njej že kar v poslanski skupini Svobode. Si lahko predstavljamo nepredstavljivo: poslanci režejo lastno predsednico parlamenta, ki je za povrh še podpredsednica njihove stranke? Le zakaj bi to počeli, če ni velik trn v peti nekomu? Le komu in zakaj?
Golob obtoži medije
Na omenjeni tiskovni konferenci so vse vsi pred kamero zaklinjali, da so bili sklepi o izključitvi dveh članov in vsi drugi sprejeti soglasno. »Poudarjam, soglasno,« je ponosno povedal premier in dodal nekajkrat, da »pred vami stojimo enotno«. Potem je napadel še medije in zatrdil, da »je krožil cel kup zlonamernih informacij. Jaz se čudim, kako je možno, da je medijska realnost tako daleč stran od dejanskega stanja.« No, mediji so torej lagali, ne on.
No, potem smo odkrili še eno točka, ki jo deli z Janšo – sovraštvo do medijev takrat, ko govorijo resnico. »Tako kot večina medijskih govoric so pač neresnične,« je na istem mestu zavrnil namige o razkolu v stranki in tega presenetljivo noben novinar ni načel kot problematične izjave.
Ob trditvah o »plasiranju zlonamernih informacij« je nato nastopila še predsednica parlamenta in ponovila očitno naučene fraze o enotnosti v stranki, nato pa dokaj zmedeno pojasnila:
»Sem sem jaz sama odločila po tehtnem premisleku, da si ne želim kot predsednica državnega zbora, da ta funkcija postane torišče sporov. Stranka je enotna in stabilna, ravno tako poslanska skupina.. Ne želim, da se na funkcijo predsednice državnega zbora vpliva kakorkoli politično.«
Kdo se boji resnice?
Vedno bolj se zdi verjetno, da zgodba o odstavljanju ni posledica »plasiranja zlonamernih informacij«, kot je miril premier, ampak tistih točnih. Tudi se zdi manj prepričljivo, da sta se Mojca Šetinc Pašek in Robert Pavšič znašla na odstrelu, ker sta prenašala do novinarjev napačne informacije. Bolj se zdi verjetno, če bi že držal očitek, da jih nista.
Ko postanejo za neko stranko in premierja težava resnične informacije, pa smo pri dejanskem problemu, za katerega niso krivi mediji, ampak kar tisti, o katerem krožijo. Predsednica parlamenta je z izjavo za Večer namignila, da je ozadje dogajanja okoli nje zelo umazano.
Toda kdo bo javnosti zaupal resnico, če ne ona? Tisto, ki jo ima pravico vedeti? Lahko sicer po svoje razumemo, da so jo utišali in zvili roke, z molkom pa si je kupila položaj, toda odločna ženska takšnega izsiljevanja že ne bo dovoljevala dolgo časa. In Urška Klakočar Zupančič pravi, da je prav takšna. Da se ne bo pustila nikomur, ne Golobu in ne Janši, s čimer je kar sama med njiju posredno postavila enačaj.
Čakamo na njeno razkritje.
Več:
Kdo nam laže: je Golob želel odstraniti Urško Klakočar Zupančič?
Prijazen čevljar Golob: o kognitivni disonanci in zakulisnem sodelovanju med Svobodo in SDS