V današnjem prispevku nam New York Times po članku, v katerem je za potrebe razprave o laganju v politiki avtor postregel po primeru Janeza Janše, novinar Alex Marshall opisuje razmah »kulturne vojne« v Sloveniji. Obstoj še ene fronte po izrecni »medijski vojni«, v katero se je zapletla Janševa vlada in jo vodi proti državljanom.
Osnovni poudarek iz zapisa je prevzet po izjavi Matevža Čelika, direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki ga je minister Vasko Simoniti tudi zamenjal. »Janez Janša ima načrt, da kulturo v države obrne proti desni, o tem govori že dolgo,« je dejal Čelik za New York Times. In zaključil: »To je kulturna vojna.«
Relativno obsežen članek pod naslovom »Populistični vodja je s kulturno vojno začel v muzejih« opisuje zamenjave direktorjev v večjih slovenskih institucijah. Janšo opiše kot nacionalističnega politika, primerja ga z bivšim predsednikom Donaldom Trumpom, znanega po napadih na nasprotnike in medije na spletu in kot velikega nasprotnika migrantov. Vse to so epiteti, ki se jim domači novinarji izmikajo kot hudič križu.
Po njegovem je po njegovi tretji vrnitvi na oblast v središču pozornosti še eno »priljubljeno vprašanje populistov«: kultura. Vse številne menjave v muzejih, ki jih našteje, so po prepričanju slovenskih umetnikov, akademikov in intelektualcev korak v bolj konservativno in nacionalistično smer kulturnih in umetniških praks. Relativno veliko prostora namenja citatom piarovca na Ministrstvu za kulturo Mitje Iršiča, ki ob številnih menjavah odgovarja, da so novi direktorji »ugledni kandidati«, da bo npr. načrtovani Muzej osamosvojitve predstavljal »praznovanje svobode«, da se »obtožbe o političnem vmešavanju pojavijo šele, ko je na oblasti desna vlada«.
Novinar New York Timesa sicer vplete več družbenega dogajanja in širši kontekst; »slovenske kulturne vojne« ne zadevajo samo muzejev, omenja deložacijo umetniških organizacij, odvzeti status reperju Zlatku, številne proteste kulturnikov, besedo »sramota« na fasadi Ministrstva za kulturo, artivistično akcijo z rdečo barvo in propagandno reakcijo ministrstva, češ da gre za grožnjo s smrtjo. Spomni tudi na pismo 150 akademikov iz vse Evrope in Severne Amerike in njegovo vehementno zavrnitev na Ministrstvu za kulturo, češ da pisanje zgodovinarjev in raziskovalcev ne ustreza realnosti in da so bili tuji strokovnjaki temeljito zavedeni s strani akademikov iz vrst »slovenske radikalne levice«.
Avtor sicer spomni, da populistične vlade drugod po Evropi svoje kulturne ustanove že preusmerjajo v bolj konzervativno in domoljubno smer, kot na Poljskem in Češkem, dveh svetlih zgledih za Slovenijo, kjer nastavljajo svoje pravoverne in ideološko lojalne kadre. Vendar je po njegovem, za razliko od Poljske ali Madžarske, kjer imajo populistične stranke parlamentarno večino, Janševa koalicija bistveno bolj krhka. Članek omenja še Kajo Širok, ki jo je oblast na čelu Muzeja novejše zgodovine zamenjala z Jožetom Dežmanom, in Zdenko Badovinac, ki jo je zamenjala s Robertom Simoniškom. Slednji je v članku pojasnil, da se je njegova predhodnica preveč posvečala avantgardni umetnosti iz vzhodne Evrope iz osemdesetih let, sam pa želi »bolj enakovredno predstavitev raznolikosti umetniških glasov sodobne umetnosti.« Na podoben način se v prispevku brani Pavel Car, novi direktor Narodnega muzeja, ki ne govori o nacionalistični agendi v svojem delovanju, temveč večji privlačnosti za tuje turiste.
Prispevek v New York Timesu nesporno Slovenijo uvršča ne seznam neslavnih držav, o katerih v svetovnih medijih poročajo z vedno večjo zaskrbljenostjo zaradi vzpona avtoritarnega režima – ker je naša relativno neznatna in nepomembna, so takšna poročila ena redkih, v katerih so sploh omenjene.
Več:
New York Times o Janezu Janši in laganju v politiki
Ogrožena akademska svoboda: po 150 domačih akademikih zdaj še pismo 150 tujih
»Pisarna po umoru«: umetniška akcija, ki domnevno grozi ministru s smrtjo
Tuji mediji o populistu in nacionalistu, domači o izkušenem politiku
Nove stare vojne z mediji: žabja perspektiva
Spomenka Hribar o stegovanju lovk po kulturi v času totalitarizma