Bobovnikov argument iz daljinca in navidezno proste TV izbire

Nekateri bodo užaljeni, toda od tviterja pač nikoli ne morete pričakovati vsaj približno resne in argumentirane izmenjave mnenj. Čivki so po nujnosti odmerjenih znakov velikokrat, če ne največkrat obsojeni na pretiravanje, kratke opazke, sarkazem ali cinizem, posploševanje in poenostavljanje. Nekdo, ki verjame, da je tudi argumentacija v javnem prostoru pomembna in da ste lahko kritični državljan le z njeno pomočjo, mora do tega socialnega omrežja biti nujno zadržan. S Facebookom je morda nekoliko bolje, a ne bistveno.

Ko se je bivši politik dr. Pavel Gantar odločil, da komentira včerajšnji TV Dnevnik nacionalke, ker sta ga zmotila politična komentatorja, Sebastjan Jeretič in Dejan Steinbuch, je zato svoje nestrinjanje pričakovano začinil s primerjavo z »bolj verodostojno« Voduškovo TV. V skladu z zgoraj opisano logiko.

Odgovoril mu je včerajšnji moderator in izpraševalec obeh, Slavko Bobovnik.

Vprašajmo se za trenutek, kako uspešna je bila njegova replika. Že njen prvi del nakazuje zajedljivo aroganco, očitno neproblematizirani standard čivkanja: da imajo gledalci prav, tudi ko nimajo, je pač posrečen, a še vedno sarkastičen dovtip.

Kar je res neznosnega, je nadaljevanje. Ne samo, da čivkanje zaradi redukcije na 140 znakov rado kreira novo popačeno gramatiko in je zato, ne pa iz slovničnega neznanja, Bobovnik morebiti moral skrajšati »daljinec« v »daljinc«, argument iz daljinca preprosto ni vzdržen.

Trditi, da ima gledalec pravico glasovati z daljincem in torej polno možnost svobodne izbire, je kvazi argument, če pomislimo na rigiden polni kontekst – to nas poskuša prepričati novinar tiste televizije, ki se, praktično edina, na omenjenem daljincu plačuje v višini 153 evrov na leto.

Seveda pogrevam staro juho, kajti kontekst je še eden: ne samo, da se televizija plačuje z rednim mesečnim prispevkom, ponujena ni niti »money back guarantee«: po zakonu smo to naročnino dolžni plačati, nolens volens, ker imamo električni priključek.

Argument »Daljinc je v vaših rokah« je zato nevzdržno aroganten, ker se ponuja pod pretvezo svobodne televizijske izbire, ki je v tem primeru bistveno neenakopravna. In ja, cinizem tu ni čisto neposredno vezan na značilnosti tviterskega diskurza. Čeprav bi znova lahko ugotovili, da nas zaradi svojih omejitev velikokrat sili v nepremišljeno, neargumentirano in opreproščeno repliciranje.

Gantar je imel veliko možnosti, kako odgovoriti Bobovniku. Izbral je najslabšo, s sogovorcem se je strinjal.