Novela zakona o lekarniški dejavnosti, ki širi ugovor vesti za farmacevte, je bila spremenjena naknadno. Člen je bil po navedbah SD-ja v predlog zakona, ki ga je vlada potrdila, dodan pozneje in zanj sploh niso vedeli, razberemo iz nekaterih medijskih zapisov, kot je tisti Barbare Eržen v časopisu Delo.
Ob uveljavitvi člena bi se lahko zgodilo, da bi pacient zaradi ugovora po zdravilo moral v drugo lekarno oziroma iskati ustreznega lekarnarja. Poenostavimo: ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je s svojim resorjem naknadno hladnokrvno spreminjala zakon, vladi za hrbtom, in dodala še ugovor vesti za farmacevte.
Kakor da to ni dovolj, ministrica za zdravje v komentiranju lakonično doda, da če poslancem kaj ne bo ustrezalo, lahko še vedno ustavijo sprejetje zakona. Kakšna obupna aroganca!
Zakaj je to neodgovorno?
Pričakovali bi, da je v demokraciji vlada prvoodgovorna za transparentno in zakonito delovanje. To vključuje še zlasti spremembe zakonodaje. Če je bil člen dodan po potrditvi zakona na vladi, to zagotovo pomeni postopkovno izigravanje. Vlada je kolektivni organ, kjer morajo biti vse spremembe zakonodaje soglasno obravnavane, preden se zakon pošlje v parlamentarno proceduro. Ministrica za zdravje bi morala prepričljivo povedati, zakaj je prišlo do posega in zakaj člani vlade o tem niso bili obveščeni.
Ker ne gre le za sesuvanje zaupanja v procese odločanja, ampak tudi za prevzem politične odgovornosti, bi pričakovali, da premier zaščiti verodostojnost svoje vlade in ustrezno ukrepa. Da torej od nje zahteva javno pojasnilo ali prevzem odgovornosti – tudi v obliki ponujenega odstopa, če se izkaže, da so posledice njenega nespametnega ravnanja velike.
Končno je naloga politike, da zaščiti pravice pacientov in zagotovi, da spremembe zakonodaje ne povzročajo nepotrebnih ovir ali neenakosti v dostopu do zdravil. Ministričina kasnejša izjava, da lahko poslanci zakon še vedno zavrnejo, dokazuje hudo pomanjkanje zavedanja o svoji odgovornosti in odpira vprašanje pomanjkljive politične kulture. Namesto da bi prevzela odgovornost za transparentnost in strokovnost postopka, breme lakonično preloži na parlament. To povečuje občutek njene vzvišenosti in razkriva pomanjkanje spoštovanja do državljanov, ki bi bili neposredno prizadeti, če drugih članov vlade in premierja niti ne omenjam.
Dodatno to krepi vtis, da državljanke in državljani ne znamo presoditi, kakšni morajo biti standardi političnega obnašanja.
Norčujejo se iz sebe
Nič ne kaže, da se bo v tem primeru kaj od naštetega zgodilo. Najbrž tudi zaradi premajhne vneme koalicijskih partnerjev, da bi to zahtevali. Težko rečemo, da so takšni in podobni kiksi dokaz amaterizma Golobove vlade: sprva je bilo norčevanje iz ljudstva, zdaj je že norčevanje ene ministrice iz vlade same.
Kakšno neverjetno srečo ima premier, da so slovenski mediji pretežno zaspali in ne znajo tega ugotoviti na glas!