»S sodbo sodišča mi je prepoznan status generalnega direktorja slovenske policije in tega ne gre zanemariti. Ta sodba sodišča je precedenčna in velja tudi za vse moje predhodnike,« se je v Odmevih pobahal prvi mož policije. Na MMC so ta poudarek naredili za nasloven in z njim se je tudi začel ta del pogovora z voditeljem Igorjem E. Bergantom – direktorjevi smeli trditvi ni oporekal. Že pred tem je pojasnil, da mu sodba »daje legitimnost«.
Zgodbo poznamo. Že nekaj dni se Senad Jušić otepa očitkov ob odločitvi upravnega sodišča, da položaj morda zaseda nezakonito. Odstopiti noče, brani ga notranji minister Boštjan Poklukar, za katerega se pripravlja interpelacija, in očitno ima podporo vlade.
Jušića in Poklukarja že od samega začetka spremlja globoka senca dvoma, podobno kot Golobovo akcijo odstranitve Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava. Še več, vsak dan bolj je očitno, da premier s takim dejanjem sebi pušča kri, s čimer se njegov politični harakiri kar ne neha. Z novim tandemom na čelu policije in notranjega ministrstva se še bolj pogreza v živo blato, a tega ne opazi. Toda vprašajmo se, kakšno vrednost ima nenavadna izjava prvega policista, da je mu je sodišče prepoznalo status generalnega direktorja slovenske policije? Trdil bom, da skrajno manipulativno.
Kaj pravi Pirnat
Profesor prava Rajko Pirnat, v čigar ugled nihče ne dvomi, je ugotovil in za več medijev potrdil, da smemo iz sklepa sodišča izpeljati, da je bil Jušić imenovan nezakonito. Zato mu predlaga, da odstopi. Kako svojo ugotovitev pojasni?
Posebna natečajna komisija pri razpisu za generalnega direktorja svojega sklepa ni obrazložila skladno s prvim odstavkom 214. člena zakona o upravnem postopku. Navedeni sklep je zato obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka. Če je akt posebne natečajne komisije uradniškega sveta nezakonit, potem je gotovo takšno tudi imenovanje generalnega direktorja policije, ki je bilo izvedeno prav na podlagi tega nezakonitega akta, sklepa Pirnat.
Ko Jušić v Odmevih razlaga, da mu je s sodbo sodišča prepoznan status generalnega direktorja slovenske policije, bi moral zgolj pokazati na mesto v njej, ki potrjuje to smelo trditev, in bi vsi sumi, da je bil imenovan na podlagi nezakonitega sklepa, takoj odpadli. Zakaj? Ker obstaja očitno nasprotje med ugotovitvijo sodišča o kršitvi postopka, na podlagi katerega je bil generalni direktor policije imenovan, in njegovim drznim stališčem, da mu je s sodbo tako ali drugače podeljen status direktorja.
Ali sodba res podeljuje status direktorja?
Zakonodajni in pravni red je dovolj jasen: nezakoniti sklepi ne morejo služiti kot pravna podlaga za veljavne odločitve. Omenjena sodba sodišča nikakor ne podeljuje funkcije ali statusa; pravniki bi morali na takšno grobo zavajanje opozoriti. Po navedbah upravnega sodišča ugotovitev komisije, da ima Jušić več kot osem let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju, ni obrazložena. Sodniki so zapisali:
»To pomeni, da je v tem delu obrazložitev sklepa tako pomanjkljiva, da je sodišče ne more preizkusiti. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki je sodišče zaradi njene narave ne more odpraviti. Sodišče namreč manjkajoče obrazložitve odločitve organa ne more nadomestiti.«
Pirnat ugotavlja, da nesporno ne gre zgolj za neko majhno procesno napako, kot to poskuša prikazati politika, pač pa gre za hudo procesno pomanjkljivost uradniškega sveta. Ker gre zanjo, sodišče v obrazložitvi sklepa posebne natečajne komisije sploh ni moglo preizkusiti, ali generalni direktor policije izpolnjuje natečajne pogoje za imenovanje.
Jušić grobo manipulira
Več kot jasno iz tega izhaja, da sodišče nikakor ni prepoznavalo, da ima Jušić status generalnega direktorja policije, ampak ravno nasprotno velja, da se do tega pač ni opredeljevalo. V pravni državi bi pričakovali spoštovanje zakonitosti postopkov, zlasti na tako visokih položajih, zato je bizarno opazovati, ko politika manipulira s pravom in ko pravno mnenje v javnosti ne prevlada.
Mediji pri tem asistirajo in citirajo zgolj navedbe politikov in njihovih odvetnikov, pa bi lahko storili nekaj zelo enostavnega: pridobili bi mnenje čim več uglednih profesorjev prava, ki najbrž štejejo več kot stališča njihovih odvetnikov.
To velja tudi tokrat. Če se ugotovi, da je bil Jušić imenovan na nezakonit način, kot trdi Pirnat, bi bilo pričakovano, da takšna oseba odstopi ali da se sprožijo postopki za odpravo nezakonitosti. Argument generalnega direktorja, da mu je »s sodbo prepoznan status«, zgolj manipulativno sugerira, da ima sodna odločba težo njemu v prid, in to v situaciji, ko vsi pričakujejo njegov odhod.
Utemeljeno lahko sumimo, da poskuša s tem grobo preusmerjati pozornost in poudarja formalni status, ki ga trenutno zaseda, čeprav je taisti status pravno vprašljiv. S tem zlorablja pravniško terminologijo, saj sintagma »prepoznan status« namiguje, da je sodišče potrdilo njegovo imenovanje v trenutku, ko maksimalno dvomimo, da je bilo res zakonito.
O Jušiću sem že večkrat pisal: o njegovem neizpolnjevanju pogojev, ki nikogar ne moti, možnem laganju na sodišču, njegovi disciplinizaciji nepokornih podrejenih in predvsem tem, kako je Golobova vlada pod krinko depolitizacije zakorakala na pot njene politizacije.
Več:
Laž, integriteta in policija: je Jušić na sodišču lagal?
Dokaz, po katerem ni več dvoma: Golob politizira policijo
O medijskih pritiskih ob izbiri prvega policista: vedno bolj zgodba o janšizmu
Golobova katastrofa: prvi policist ne izpolnjuje pogojev, toda komu mar?
Poklukar na misiji: bo depolitizacija policije zgolj farsa?
Janša kot tragedija, Golob kot farsa
Golobov ultimat prvemu policistu: bo na seznamu tistih, ki so politično pritiskali, sam premier?
Kako ponižati ministrico: po Golobovem mnenju je bila v duševni stiski