Anže Logar predlaga nenavaden reformni ukrep – predčasne volitve

Seveda ga vsakič vprašajo, če bo ustanovil stranko. In potem novinarjem zadovoljno zaprede, da ne, da je sploh ne bo. Ali pa, da bo morda nastala izjemoma. Poslanec in predsednik sveta stranke SDS Anže Logar se trenutno še najprej trudi uprizarjati velika pričakovanja glede njegovega še večjega političnega projekta, Platforme sodelovanja, natančno na način, da ne bi imeli pričakovanj. Psihološki paradoksi včasih delujejo na tak način: bolj kot nas miri, da ne bi imeli pričakovanj, večja imamo.

Težko se je spomniti kakšnega sorodnega projekta v zgodovini države, ki bi bil v tolikšni meri ujet v kontrast spekulacij, kjer po eni strani v dejanskosti akter ne bi ponujal čisto ničesar, a bi obenem perfidno gradil na visokih pričakovanjih drugih, na katera bi spretno stavil.  Naloga je, kot rad ponavljam, za Logarja skrajno naporna: kako iz svojega vsebinskega niča ustvariti vtis potencialnega kolosalnega preboja? Kako ukradeno idejo programske sredinskosti in dialoškosti, posnete po Pahorju, pretopiti v delnice z dobrim donosom, ki se bodo obrestovale na volitvah? Kako v nerodnem trenutku, ko ni na vidiku nobenih parlamentarnih volitev, proizvesti dovolj suspenza, da bo njegov projekt vzdržal še kakšno leto, morda več, ko se bo morda Golobova vlada, ki na tem po nekaterih kazalcih uspešno dela, končno potopila?

Predvidljiva logika blefa

Logar nima zgolj časovne težave, ampak tudi vsebinsko in politično. Neskončne mesece je trajalo že, da je le organiziral svojo prvo vsebinsko tribuno in na njej gostil gospodarstvenike. Ljudje morajo res biti obupani ali naivni ali oboje, če so skrajno zadovoljni že z navadno okroglo mizo, ki jo lahko organizira vsako prostovoljno društvo na osnovni šoli. In na kateri, za nameček, nismo slišali res nič novega.

Okrogla miza z naslovom »Slovenija v razvojnih megatrendih« je bila dolgočasna v vseh ozirih in trojica Blaž Brodnjak, Jure Knez in Dušan Olaj ni ponudila ničesar presenetljivega. Tudi sicer bi bili skrajno naivni, če bi računali na kaj drugega. Bolj je bila podobna klasičnim AmCham čajankam v podporo slovenskim podjetnikom. Če na mediokritetni dogodek ni prišel nihče iz stranke SDS, pa se ga je po eni strani nepresenetljivo udeležila kopica propadlih politikov in dežurnih koritnikov, ki čakajo na svojo novo priložnost, pa tudi Ana Kopač Mrak, Dejan Prešiček in Metka Tekavčič iz vrst SD. Kar najbrž pomeni, da ob Jerneju Pikalu, ki tvori osrednje jedro Logarjevih zaveznikov, našteti iščejo nekaj zgledov tudi na tovrstnih dogodkih.

Jasno je tudi, da bi bilo za Logarja dvakrat nerodno, če bi neposredno odprl temo volitev in političnih strank: saj je vendar aktualni poslanec in programski šef Janševe stranke, zato bi vsak lahko vprašal, zakaj sedi na dveh stolčkih, če ima vse možnosti realizirati svoje ideje v okvirih svoje SDS. Varno skrit za abstraktno razpravo o prihodnosti države mora zato graditi blef na zbujanju pričakovanj, ko bo kot speči princ skočil na oder in nas vse odrešil.

Ultimativni reformni ukrep

Kasneje je v oddaji »24ur zvečer« pri Urošu Slaku znova odgovarjal na popolnoma zlizana vprašanja, ali bo ustanovil svojo stranko – zlizana v smislu, da so dolgočasno pogosta, toda zanj zlata vredna, ker ohranjajo že opisani suspenz javnega pričakovanja. V pogovoru je izrekel nekaj zares bizarnega: kritizirajoč neuspehe Golobove vlade je ocenil, da »bo verjetno smiselno kot o enem reformnih ukrepov razmisliti tudi o predčasnih volitvah«.

Bolj nenavadne formulacije že dolgo nismo slišali: predčasne volitve kot reformni ukrep? Če vzamemo to trditev zares, potem bi Golobova najbolj uspešna reforma potencialno lahko postala, če bi njegova vlada z njim na čelu kmalu kapitulirala. Si znamo predstavljati, ne da bi pomislili na Monty Python, sicer samozavestnega premierja na tiskovni konferenci, ko napove svoj najbolj učinkovit ukrep v mandatu?

Vedno manj razlogov za obstoj

Logarjev projekt ponujanja ništrca, fenomenalen po tem, da nam servira robo brez barve, vonja in okusa, ima še eno veliko zadrego: ker je v javnih anketah njegova stranka SDS prehitela Gibanje Svoboda in ker je podpora vladi začela katastrofalno padati, bi vsak državljan povprečne pameti moral pomisliti, da je za obstoj Platforme sodelovanja vedno manj razlogov.

Kajti bodisi je to Janšev fantomski projekt za dosego končnega cilja na naslednjih volitvah bodisi ne gre za skrbno načrtovano agendo, ki se organizirano vodi po taktih s Trstenjakove, ampak za solo akcijo ambiciozne kopije Boruta Pahorja. Če je Janšev podtaknjenec, ima vse možnosti, da svoje velikopotezne ideje o reševanju Slovenije uresniči znotraj svoje stranke, kjer je celo predsednik sveta – vsa drugačna politična telovadba je pač zgolj teater za naivne. Njegova stranka je vodilna po meritvah in tega bi moral biti izjemno vesel.

Če pa ni njegov podtaknjenec, bi se ga v SDS že zdavnaj morali znebiti, saj jim povzroča neposredno škodo – končno je po pripovedovanju poslancev povsem neaktiven. Kakorkoli obrnemo, je šef Platforme sodelovanja docela neverodostojen: ima možnost delovati zdaj, pa tega ne izkoristi, obenem pa se obnaša, kot da ima neskončno veliko časa, hkrati pa nas svari pred trenutnimi akutnimi razmerami.

Potrebujemo tečaj intelektualne samoobrambe

Namesto tega pa je pri Slaku znova zagotavljal, da so »zagnali postopek, ki bo trajal dobro leto«. Kakšen postopek? Začeli so se pogovarjati, da se bodo začeli pogovarjati. Neverjetno nakladanje z namenom, da bi se kupovalo čas in ki ga mediji ne znajo ali nočejo ustaviti: če je situacija tako dramatična, kot sam pravi, da je, bi sam zdaj počasi zaganjal postopke, ki bodo zagnali postopke?

V težkih časih, ko nas tako grobo vlečejo za nos in smešijo našo pamet, kakor to počne Logar, resnično potrebujemo ustrezen tečaj intelektualne samoobrambe.

Več:

Logar na hiperventilatorju: kako z retorično praznino osvojiti politiko

Po Pahorju Pahor. Pardon, Logar.

Zdravilec bipolarnosti in kiropraktik dialoga: zakaj Logarju ne smemo nasesti

Zelo kratek vodič po retorični praznini Anžeta Logarja

Logarjeva »Platforma sodelovanja« nima stališča do hujskanja k državljanski vojni

O učinkovitosti neke replike: Nataša Pirc Musar bi kot predsednica odlikovala Logarja

Tudi Logar bi nas sproščal

Kdo so Logarjevi podporniki pri ustanavljanju društva?

Rdeča kapica na obisku pri Logarju

Resolucija o Sloveniji v Odmevih: Bergant se Logarju ni upiral

In Media Res #51: Logarjeva nova stranka?

In Media Res #49: Ljudstvo kupuje Logarjevo pahorjanstvo

Logar se zapleta: bo na koncu priznal, da je bilo druženje z Janšo napaka?

Comments are closed.

Powered by WordPress.com.

Up ↑

Discover more from ::: IN MEDIA RES :::

Subscribe now to keep reading and get access to the full archive.

Continue reading