Dr. Anže Logar, aktualni poslanec stranke SDS in aktualni predsednik Sveta SDS, najpomembnejšega organa Janševe stranke med kongresoma, končno stopa po potih realizacije vseh svojih obljub o svežem političnem projektu, ki bo »nekaj velikega«. Toda kako se bo neosamosvojeni politik osamosvojil od do osamosvojanja netolerantnega šefa?
Predsedniški kandidat z nemajhnim uspehom na volitvah, visoko kotirajoč tudi po vseh javnomnenjskih raziskavah do današnjega dne, je sicer v tem času opustil vodenje ljubljanskega odbora svoje stranke, a ji prepoznavno ostaja zvest, kar sproža številne sume o tihem dogovoru z Janšo glede usklajenega nastopa na naslednjih volitvah, kjer bi podvojitev sil najbrž prepričala večje število volivcev sredine in desnice in s tem zadala smrtni udarec nenehnemu utrujanju levega političnega pola, da nam servira takšnega ali drugačnega novinca.
Takšnega, okoli katerega bodo levičarji takoj zgradili odnos kognitivne disonance v strahu pred Janševo vrnitvijo. Kot poroča Uroš Esih v Delu, bo Logar kmalu ustanovil društvo s svojimi privrženci in istomišljeniki, nekakšen nov »Zbor za dialoško republiko«, prva razkrita imena pa kažejo, da so skoraj vsi po vrsti tesno povezani s stranko SDS.
Pričakovani nabor podpore
Tukaj sta Romana Jordan in Eva Irgl – obe sta bili blizu Logarju že v predsedniški kampanji in imata nesporne korenine blizu prvaka SDS. Da bo podprl njegov projekt dr. Matej Avbelj, profesor evropskega prava na Jambrekovi Novi univerzi, tudi ni presenečenje, saj je zraven povsod, kjer je potrebno intelektualno ščititi programe desnice ali na primer rušiti nov zakon o RTV Slovenija. Nekateri mediji so nedavno poročali o njegovem skritem sestanku z generalnim direktorjem javnega servisa Andrejem Grahom Whatmoughom.
Temu soroden profil je Mark Boris Andrijanič, Janšev prvi minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije. Tudi on se je nekolikanj umaknil v vode Nove Slovenije, očitno rahlo razočaran nad Janševo radikalizacijo – in samo njo. Kar pa zgolj malo preseneča ali sploh ne, je podpora dr. Alje Brglez, vodje kabineta Boruta Pahorja v dveh mandatih, pred tem zaposlene že v Drnovškovem kabinetu. Še več, Brglez je od 22. decembra 2022 svetovalka pri Borutu Pahorju, kar odpira vprašanje politične higieničnosti menda vselej politično nepristranskega predsednika republike in njegove ekipe. In še več, kot je zapisalo Delo, se Pahor »Logarju ne bo pridružil, sta pa v rednih stikih«.
Nesramna kopija
Če smo deset let ugibali, ali je morda Pahor blizu Janši, smo zdaj za tovrstno politično preferenco dobili še eno potrditev v približevanju Logarjevemu političnemu projektu. Dr. Igor Lukšič, kontroverzni politični komentator v Janševih medijih in pri Delu, sicer Pahorjev sotovariš, je paradoksalno in čisto narobe sklepal, da potrebuje omenjeni zelo veliko časa, da bi se pozicioniral na sredini: »Če Logar misli resno, se mora začeti pripravljati za volitve leta 2030, volitve leta 2026 so zanj prezgodaj.«
Prav nasprotno je res, Pahor, ki ga Logar nesramno kopira in zato odkrita podpora originala svoji kopiji ne more biti nobeno presenečenje, je z javnomnenjsko podporo sebi v desetih letih pokazal, da si ljudje želijo sredinskega politika brez vonja in okusa, toda z močno instagramsko prezenco. Želijo si, skratka, antipolitika. Če bo moral Logar na čem delati, je to prav koketiranje z ljudstvom s pomočjo atraktivnih sličic ali selfijev, pa seveda s čim več besedne praznine v obliki floskul o spravi, miru in dialogu.
Antipolitičnost kot dejanševizacija
Kako naj vemo, da sta Janša in Logar dogovorjena? Težko, pa vendar: če uporabimo šaljivi račji test, da bi ugotovili Logarjevo pristno naravo s pomočjo empiričnega opazovanja, potem bi rekel, da če je Logar videti kot Pahorjev klon za potrebe Janše, če plava kot Pahorjev klon za potrebe Janše in se oglaša kot Pahorjev klon za potrebe Janše, potem verjetno tudi je Pahorjev klon za potrebe Janše.
Postopek njegove »dejanševizacije« bo lahko stekel natančno na način, kot je svojo agendo že spretno zastavil Pahor, ki je po predčasno končanem luzerskem mandatu predsednika vlade leta 2011 zaigral na karto antipolitičnega heroja, ki mu bojda ni mar politika nenehnih delitev, ampak bi nas raje povezal. V bistvu mu sploh ni mar politika, on je zgolj navaden delavec, navaden avtomehanik, navaden picopek, navaden državljan! V delovnih oblikah se je kot antipolitični heroj, ki je blizu ljudem, uspel skozi domišljeno antipolitično pojavnost leta 2012 zavihteti na mesto predsednika republike in osvojiti ljudska srca.
Po eni strani je torej vse silno enostavno, saj je Pahorjeva receptura že spisana in preverjena, po drugi silno naporno, saj ni enostavno igrati nove kopije sicer briljantnega komunikacijskega populista, ki prav nič ne zardeva, ko objavlja svoje svaljkanje po plaži, štosiranje med ljudmi ali ko opazuje lepe punce. Zaenkrat se je Logar odločil slediti predvsem vsebinski agendi spravnega in miroljubnega politika brez vonja in okusa, komunikacijske flirte svojega idola pa zaenkrat pušča ob strani.
Toda če so množični mediji celih deset let Pahorju nekritično stali ob strani, zakaj ne bi tudi Logarju?
Več:
Logar pripravlja nekaj velikega: bo Janši zarinil nož v hrbet?
Po Pahorju Pahor. Pardon, Logar.
Logar se zapleta: bo na koncu priznal, da je bilo druženje z Janšo napaka?
Zelo kratek vodič po retorični praznini Anžeta Logarja
Dialektika antijanšizma: zakaj je nevarna slepa podpora Golobovi vladi?