Golob se je odpovedal Danuši Štiglic

Danuša Štiglic, začetna favoritka Roberta Goloba na čelu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kjer so se verjetno za te potrebe ekspresno znebili komaj nastavljenega Janeza Posedija, trenutno ni preveč zadovoljna – očitno ne bo prevzela funkcije. Kaj nam pove dejstvo, da predsednik vlade naokoli kliče in nagovarja ljudi, ki se čisto po naključju družijo z zagovornicami pravic živali, s katerimi se druži njegova partnerka?

Kaj ima premier sploh opraviti z Upravo za varno hrano in mar to ne šteje, tudi če ne bi šlo za kronističen vpliv, za škandalozno vtikanje v kadrovske odločitve nekega ministrstva?

Golob jo je nagovarjal

V Dnevniku je novinarka Tatjana Pihlar ekskluzivno večkrat pisala o tej za predsednika vlade novi obremenilni zgodbi. Na vprašanje, ali je premier osebno spodbujal Štiglic k prevzemu vodenja uprave za varno hrano, je temu pritrdila.

Pojasnila je, da je premier to storil, ker je najprej zavrnila prošnjo ministrice Šinko, proti takšni nameri pa je celo vehementno protestiral sindikat veterinarjev, saj se mu je Štiglic zdela povsem neprimerna oseba, ki je med drugim podprla novo novelo zakona o zaščiti živali, po mnenju veterinarske stroke docela nesprejemljivo.

Golob je v pogovoru izrazil željo, da bi prevzela funkcijo, kar je veterinarka razumela kot neposredno sporočilo in se zato ni mogla upreti, kot pravi sama:

»Rekel je, da bi rad videl, da bi prevzela to funkcijo. Predsedniku vlade nisem mogla reči ne. Potem so se začele moja korespondenca z ministrico in priprave na prevzem funkcije.«

Slutili bi celo lahko, da sta začetno povabilo in morda odstranitev Posedija stekla z idejo, da se ustvari prostor za prihod osebe, ki je naklonjena nekaterim aktivnostim, ki jih izvaja Tina Gaber. Razen tega je Nataši Ajdič iz Sindikata veterinarjev Slovenije Štiglic kar sama priznala, da jo je predlagala Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj in ostalih živali.

Zakaj in kako nevladniki sugerirajo nove direktorje uprav, ni čisto jasno, ve pa se, da sta Golob in in predvsem Gaber večkrat obiskala omenjeno predsednico.

Ministrica Šinko je ni poklicala

Štiglic je zdaj močno razočarana. Iz dneva v dan je čakala na dogovorjeno primopredajo, a je ni bilo:

»Potem je bilo vse tiho. Sklepala sem, da je 16. avgust dokončen datum. V četrtek, 10. avgusta, sem ministrici napisala, ali velja, da bo primopredaja tega dne. Takoj mi je odgovorila: ‘Na vladi imenovanja še ni bilo, tako da vam še ne vem povedati.’ To je bilo torej dan pred dopisno sejo vlade, na kateri so potem za vršilko dolžnosti direktorice imenovali Vido Znoj. Ministrica mi ni niti z besedico omenila, da si je premislila.«

Za nameček ji je prvi za novo primopredajo z drugo vršilko dolžnosti, Vido Zoj, povedal sam Posedi in ne ministrica. Zgoščena komunikacija z ministrico, ki jo je imela poprej, je nenadoma presahnila in na koncu sploh ni bila obveščena, da z njo več ne računajo.

Pač pa je Štiglic bilo morda v tolažbo, ko jo je v nedeljo, 13. avgusta letos, znova poklical Golob. Dva dni poprej so se na dopisni seji odločili za drugo osebo, ji je verjetno pojasnjeval, ona pa se mu je pridušala, da je ministrica sploh ni informirala, da več ne računa z njo:

»Ni vedel, da me ministrica ni pravočasno obvestila o tem, da je vlada imenovala Vido Znoj. Tudi od njega nisem izvedela razlogov za to. Se pa zdi vse skupaj logično. Pritiski proti mojemu imenovanju so bili z vseh strani, predvsem pritiski institucij, kot sta kmetijska in veterinarska zbornica, ki so imele že prej popolnoma nasprotno mnenje o zakonu o zaščiti živali in o sodelovanju z nevladniki, kot ga imam sama.«

Transparentnost in etika kot španska vas

Zaenkrat ne vemo, kako bo Golob reševal nutrije, saj so ga vmes, nekje v Grčiji, nejevoljnega dohitele informacije o strahovitih poplavah v Sloveniji. Vemo pa nekaj drugega: klicanje in nagovarjanje kandidatov za določene položaje, če niso v pristojnosti njegove funkcije, odpira vrsto dvomov, povezanih s transparentnim in etičnim ravnanjem institucij.

Lahko smo srečni, da nam je Štiglic navedeno prostodušno zaupala, njena tovrstna iskrenost, s katero nihče ni računal, pa je verjetno bila eden od faktorjev, zakaj so se je znebili. Dvom, da bodo ob takšnem kadrovanju predsednika vlade delovale institucije neodvisno, je neizbežen – to sicer še ne pomeni nujno zlorabe položaja ali moči za osebno pridobitev ali doseganje neupravičenih ciljev, predstavlja pa krepko zaušnico ustanovi in kaže, da kriteriji strokovnosti in kvalificiranosti niso bili osrednje vodilo pri izbiri.

Razen tega takšno vpletanje v postopke posega v avtonomijo ministrice in njenega resorja, poraja pa številne dvome, predvsem v to, da se izbire vršijo na podlagi politične pripadnosti in osebnih odnosov ali preferenc. Po drugi strani je jasno, da bodo kandidati zaradi samovoljne izbire čutili pritisk, da morajo izpolniti pričakovanja politikov, v tem primeru celo premierja, kar nesporno pomeni pristanek na to, da verjetno ne bodo zmožni nepristranskega delovanja in avtonomnih odločitev. Zato bi Štiglic morala premierja preprosto zavrniti.

Posebne omembe je vredno medijsko pokritje zgodbe, saj se zdi, da so, razen Dnevnika, novinarji v povprečju zelo škrto problematizirali predsednikovo ravnanje. No, morda bo kmalu bolje, če se uresničijo omenjene neuradne govorice novinarke tega časopisa, da se bo za isto funkcijo direktorice s polnim mandatom naslednje leto potegovala Aleksandra Pivec.

Tista, ki je Janezu Janši omogočila tretji mandat. Če se bo to zgodilo, bo od Golobovega deklariranega antijanšizma ostal samo še janšizem – zlila se bosta v eno.

Več:

Reševanje nutrij: vplivna predsednikova partnerka namiguje na možnost sistemske korupcije

Dialektika antijanšizma: zakaj je nevarna slepa podpora Golobovi vladi?

O odgovornosti novinarjev v karieri predsednice Naše dežele

Aleksandra Pivec živi v stanovanju, kupljenem za polovico tržne cene

Aleksandra Pivec kot Sharon Stone, Janez Janša kot Bruce Willis: o logiki odvračanja pozornosti