Bešič Loredan ne bi iskal krivcev

Ministra Danijela Bešiča Loredana so res prehiteli dogodki. In to kar v nekaj pičlih urah! Če je sprva po opravljeni reviziji v UKC Ljubljana nespametno ugotavljal, »da je ključno, da se ne ukvarjamo s preteklostjo in ne iščemo krivcev za današnje stanje«, ker moramo na podlagi analize, ki je prikazala nepravilnosti, narediti akcijski načrt za odpravo nepravilnosti, je dan kasneje vse drugače.

Toda za začetek: kaj sploh pomeni reči, da se ne smemo ukvarjati s preteklostjo? Kaj natančno nam pove ta modna fraza, s katero zgodovinarji najbrž ne bi smeli bili preveč zadovoljni? Ni dvoma, da drzna trditev ne more biti bolj deplasirana, če jo podate v kontekstu morebitne korupcije in na tiskovni konferenci, posvečeni nepravilnostim v UKC Ljubljana. Ni dvoma, da morate biti že prav pogumni, če k temu še dostavite, da se ne bo iskalo krivcev! Ker kaj bi s krivci, kaj bi s preteklostjo? Še sreča in še dobro, da je direktor Marko Jug ugotovitve revizije posredoval KPK in NPU – kar dokazuje, da se z ministrom očitno ne strinja povsem. Kajti ta organa jih iščeta.

Kompulzivno branjenje vlade

Ministrove besede lahko obračamo in ga poskušamo modno opravičevati – kar počnejo golobovci med volivci zelo radi in že skoraj kompulzivno, ker si ne želijo priznati, da volilna zmaga v državo ni prinesla pričakovanega preboja. Toda isti minister Bešič Loredan je potem nastopil v četrtkovi Tarči in se na veliko sprenevedal. Recimo takole:

»Kaj se je z družbo zgodilo, da nihče nikoli ni bil kaznovan? Zdravniki, ki jim je bilo dokazano, da so opravili kazniva dejanja, danes delajo v javnem sektorju«.

Morda pa bi mu lahko kanilo, da je krivec za takšno družbeno nezgodo tisti pogled, ki pravi, da krivcev ni treba iskati? In seveda njemu podoben, ki meni, da se s preteklostjo ni treba ukvarjati? Mu slepa pega kognitivne disonance ali kaj drugega onemogoča, da bi uzrl nevarnost lastnih besed?

Krivce neiščoči in preteklost ignorirajoči minister je javnosti všečno ugotavljal, da je trenutno dogajanje prelomno, da so ob aferi Roman Bošnjak in sicer odpira Pandorino skrinjico. In če se je Strokovni svet UKC zadovoljil z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti v primeru, kar je Jug utemeljeval s stališčem, da se je pri tem omejil na »strokovna vprašanja« izdajanja računov, je kmalu sledila napoved, da bo Bošnjak prejel opomin pred odpovedjo.

Upanje za novinarstvo

Če ne bi bilo Tarče, v kateri sta se znašla oba, Jug in minister, kjer so prepričljivo prikazali še večje dimenzije nepravilnosti primera, direktor UKC morda ne bi rekel, da bodo zahtevali tudi Bošnjakovo odpoved, če se bodo za verodostojne izkazale prikazane informacije.

Še je nekaj upanja, da se bo kaj premaknilo in še je nekaj upanja, da je politike in vodje javnih ustanov malce strah javnosti ob razkritjih v medijih. Minister pa bo moral ugotoviti, da sprememb na bolje ne bo, če ne bomo počeli tistega, česar si sam ne želi: ukvarjanja s preteklostjo in iskanja krivcev.

Več:

Novinarstvo kot pomožni grobar javnega zdravstva

Zakaj gre vladi težko z jezika, da bo zaščitila javno zdravstvo pred plenjenjem?

V vladajoči stranki bodo preverjali, zakaj si njihovi člani drznejo glasovati po svoji vesti