Celo novinarju Primožu Cirmanu je morda prekipelo. Sprašuje se, kam vodijo reformni koraki aktualne vlade in piše, zakaj slovenski zdravniki množično postajajo samostojni podjetniki. Zdi se, da so našli obvod okrog zdravstvene reforme, ki jo pripravlja Danijel Bešič Loredan, nad njo pa bdi nihče drug kot predsednik vlade. Nekako se zdi, da zaščita javnega zdravstva nikomur ni več v interesu. Še najmanj vladajočemu trojčku Golob-Fajon-Mesec.
Zakaj pravim, da je prekipelo celo Cirmanu? Ker je njegov portal Necenzurirano po Golobovi kolosalni zmagi na zadnjih parlamentarnih volitvah čez noč zakockal vso svojo verodostojnost, ki je ni imel malo. Postavil se je v sumljivo bližino novi oblasti, kar je nekaj, česar profesionalni novinar nikoli ne sme storiti. Njegova žena Petra Bezjak Cirman je postala v. d. direktorice Ukoma, torej tesna predsednikova sodelavka. Zdaj že razvpita sodelavka Vesna Vuković pa je, glede na očitno poprejšnja dobra poznanstva z Golobom, sprva postala piarovka vladajoče stranke Gibanje Svoboda, nato pa celo njena generalna sekretarka. Linije med portalom in predsednikom vlade so bile s tem nedvoumno intenzivno začrtane in Cirmanova novinarska verodostojnost močno načeta, za nameček pa ga je z nespretnimi izjavami ubijal še sam premier.
Koga graja Cirman?
V zadnjem letu smo bralci lahko opazili, da se Necenzurirano dejansko ne posveča večji kritiki na račun vlade. Se je tokrat zgodilo kaj novega? Ne nujno, kajti zapis o »iznajdljivosti« zdravnikov lahko razumemo na dva načina. Prva interpretacija je, da ne gre za nobeno posebno grajo oblasti. Morda stavek »Je to lahko končni dokaz, da je v domačem zdravstvu vse pripravljeno za njegovo privatizacijo?« v taki perspektivi resda zveni togo, toda članek, gledano v celoti, lahko beremo predvsem kot dobrohotno svarilo ali napotek Loredanu, da so zdravniki zlorabili njegov sistem, ki ga mora nekdo korigirati. Tarča napada so zato pokvarjeni zdravniki, ne on in ne Golob.
Ti so našli zvit način, kako zlorabiti interventni zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema in skrajšanja čakalnih vrst, čemur je bilo namenjene pol milijarde evrov. Kar se dogaja trenutno, so novi rekordi, ko rastejo zasebne ambulante in podobni poslovni subjekti kot gobe po dežju, zaradi česar je kar 118 zdravnikov, pretežno zaposlenih v javnih zdravstvenih ustanovah, pridobilo status samostojnega podjetnika, v dobrem mesecu in pol letošnjega leta pa že 38.
Ker so ugotovili, da lahko v lastni ustanovi delajo še popoldne, in to zasebno. Odkrili so način, kako sklepati podjemne pogodbe sami s sabo. In kako plačati manj davkov, nategniti sistem in zaslužiti še več. V takšnem tempu bi torej številka podjetnikov zdravnikov do konca leta utegnila zrasti na vsaj 300 novih! Napaka v sistemu ali kaj drugega? Potrebujemo še kakšen boljši dokaz, da Golob in Loredan družno kopljeta jamo javnemu zdravstvu?
Iz kastracije v kastracijo do končne zmage
Na koncu pridemo do fenomena avtokastriranega domačega novinarstva. Kakor da bi jih pičila kača in so omrtvinčeni, slovenski mediji ne znajo zastaviti niti najbolj elementarne poizvedbe vladi: kako resno sploh mislite z javnim zdravstvom? Se lahko nehate sprenevedati in pojasnite, ali ste ga dali na razprodajo in za kakšno ceno ga boste razprodali do konca?
Do tega spoznanja, da so novinarji obnemeli, pridemo že s kratkim pregledom njihovih javnih vprašanj v stiku z vlado. Kakopak lahko morda ugotovimo, da Golob nikoli ni obljubil njegove zaščite, kar bi sicer bilo veliko sprenevedanje, če ne bi poznali političnih programov Socialnih demokratov in Levice. Kajti morda sta bila pri napovedih in obljubah boja proti privatizaciji bolj predvidna zgolj premier in njegov resorni minister, pa še ta sta večkrat mislila tudi drugače. Toda da bi novinarji premierju, ki je s svojim prihodom podprl stavko pacientov, zastavili ključna opozorila, se očitno ne more zgoditi. Kot se ne more, da bi kdo kakšno od akutnih tem, kakršno je na primer nedavno odprl dr. Dušan Keber v prispevku v Dnevniku, prevzel, o njej poročal in vztrajal na pojasnilih: kako Studio R deluje kot perverzna paradigma koncesionarjev, s katero bodo zdravstveni domovi v dveh letih izropani, javna zdravstvena mreža pa uničena. Le komu mar!
Ne, tega ne bomo dočakali. Slovensko novinarstvo, kakopak nikoli nič krivo in zapredeno v svojo samozadostnost, je pomagalo uničiti že marsikaj, pa bo pomagalo še javno zdravstvo. V času Janševe avtoritarnosti sem se ves čas spraševal, ali je sploh sposobno braniti in obraniti demokracijo, do česar ni kazalo posebne volje in tudi ne izkazovalo zadostnih znanj. Na podobne načine se zgodba ponavlja na različnih področjih. Ne le vlada, pogrebniki javnega zdravstva bodo tudi novinarji. Nekakšna metaironija je, če slabotno kritično ost zaznavamo na portalu, ki je vladi najbližje.
Zato je Cirmanov tekst, s katerim sicer ni nič narobe, dragocen. Da vemo, kako hudo je z našim novinarstvom. In kako smo ob njem opleli vsi: kot državljani in kot pacienti.
Več:
Golobova ponudba Cirmanu: zakaj je premier mimogrede uničil ugled novinarja
Zakaj gre vladi težko z jezika, da bo zaščitila javno zdravstvo pred plenjenjem?
Intervju z Janšo: »naša resnica«, manipulacija in avtokastrirano novinarstvo