Premier Robert Golob je ustanovil »Strateški svet za makroekonomska vprašanja pri predsedniku vlade«. Očitno bo nad njegovim delovanjem tudi bdel. Seznam članov je impresiven, v njem bodo sedeli tudi dokazano neoliberalni ekonomisti, kot sta Igor Masten in Matej Lahovnik, sicer zvesta liniji Janeza Janše. Je takšna odločitev premišljena in kaj želi z njo predsednik vlade, izpričani borec proti janšizmu, čisto zares doseči? Nekakšno uravnoteženost, utišanje svojih kritikov, kaj tretjega?
Čisto možno bi bilo, da so kadrovske in strokovne presoje izraz nerazumljive stihijskosti, ki jo pri Golobu opazujemo že od samega začetka. Včasih so izbire potegnjene iz rokavov, arbitrarne, strokovno neutemeljene, včasih celo kronistične ali prijateljske. Tokrat bo zanimivo spremljati kresanje različnih mnenj. Je takšna pozicija v izboru članov sveta premišljena poteza? Ni navidezno nevtralna brezideološkost najbolj nevarna od vseh ideoloških drž?
Zboleli za Dunning-Kruegerjevim sindromom
Vlada je plemenito povabila medse svoje kritike in izkušene može: Lahovnik je bil eden ključnih svetovalcev Janši, končno pa tudi tihi kadrovik zanj motečega Urada za statistiko. Masten je februarja letos takole pokaral Golobovo vlado:
»Šušteršič v zadnjih treh kolumnah na @SiolNEWS lepo pokaže, da o davkih in javnih financah odločajo ljudje, ki o ekonomiji vedo zelo malo. Še huje, daje jih Dunning-Kruegerjev sindrom in vodi ideologija. Brez, da jih mediji izzovejo, tega ne bodo nikoli spoznali.«
Golob se je že udeležil konstitutivne seje svojih »svetnikov«, kjer je menda prisluhnil pohvalam več članov sveta zaradi dosedanjih ravnanj vlade na področju energetike. Toda »hkrati je bil deležen tudi konstruktivnih kritik glede napovedanih reform«, kot je povedal, svetniki pa so mu priporočili, naj vlada še pred sprejemom reform oblikuje javnofinančni okvir, znotraj katerega se bodo te gibale. »Z velikim veseljem bom temu priporočilu prisluhnil,« je dodal premier. Ali je pri svojih sodelavcih prepoznal Dunning-Kruegerjev sindrom, ni povedal.
Poučno bo spremljati usklajevanje in inkorporacijo mnenja Janševe linije ekonomistov glede makroekonomike države. Zaenkrat lahko že eno leto opazujemo, kako se Masten in Lahovnik prejkone norčujeta iz Goloba in koalicijskih partnerjev, Socialnih demokratov in Levice. Toda očitno sta oba člana koalicije tudi tokrat popravljena požreti čisto vse, da se obdržita v sedlu oblasti.
Še en svet
Nadaljujmo z začetnim ugibanjem, kaj v principu vodi Golobove izbire. V še en Strateški svet, tisti za preprečevanje sovražnega govora, je povabil Niko Kovač in ji prepustil vodenje. O povabilu bo še razmislila, je pojasnila in svojo odločitev bo kmalu sporočila. Njegova utemeljitev je bila takšna:
»Mislim, da ni bolj primerne osebe, predvsem zato, ker je ona najbolj izpostavljena žrtev tega sovražnega govora, žal pa niti približno ni edina.«
Pri makroekonomskem svetu nismo slišali pojasnila, tokrat smo ga. Te dejstvo, da si žrtev sovražnega govora, in Kovač je žal res, že legitimira za vodenje sveta, ki je najbrž strokovno in posvetovalno telo? Po tej logiki bi žrtev bančnih zlorab lahko vodila Svet za nadzor delovanja bank, udeleženec v potresu pa Strateški svet za popotresno obnovo. Z vsem spoštovanjem do delovanja civilne družbe, Nike Kovač in njenega dela pa moramo iskreno priznati, da se za takšno presojo skriva Golobovo podcenjevanje področja.
In če smo že pri odpiranju vrat civilni družbi, še en nasvet namesto sveta, ker najbrž vlada potrebuje še kakšnega. Obljubljala je, da bo spoštovala zahteve protestnikov. Toda v Glasu ljudstva so ravnokar ugotovili, da je po slabem letu uresničila le osem od 122 zavez civilni družbi. Izkupiček je porazen. Poraja se torej ideja za nov svet, morda tudi kakšen partikularen. Recimo: Golob ima vedno priložnost imenovati Jašo Jenulla za vodjo Strateškega sveta za ohranitev javnega zdravstva, kajti stanje na tem področju je alarmantno in njegova privatizacija se kar nadaljuje. Bi šlo?
Več:
Zakaj gre vladi težko z jezika, da bo zaščitila javno zdravstvo pred plenjenjem?
Novinarstvo kot pomožni grobar javnega zdravstva