Ne more biti dvoma, vladavina prostaštva se je po bolečem aprilskem porazu stranke SDS preselila v opozicijsko klop. Pobalinski, cinični in seksistični dovtipi, kakršne so v javno diskusijo zadnja leta še zlasti intenzivno vnašali Janez Janša, Aleš Hojs in Žan Mahnič, pri čemer številni drugi njuni sodelavci niso prav veliko zaostajali, so izgubili na nekaj teže, ker jih več ne izrekajo pripadniki avtoritarne oblasti, bolj na očeh javnosti in medijev. V strukturi in vsebini pa bo omenjena govorica najbrž še kar vztrajala.
Primerov prostaštva je gotovo toliko, da jih je nemogoče našteti, nikomur se jih zares ne ljubi niti evidentirati. Žal so vpričo tolikšne množične psihopolitike sovraštva v dolgih letih izhlapela tudi opozorila pred njo, v čemer se skriva past neovirane normalizacije. Po drugi strani smo obsojeni na ponavljanje svaril in tudi ne smemo storiti napake ter po stari politični in medijski navadi reducirati tovrstnih fenomenov na »zgolj« nizko politično kulturo in neotesanost. Bi lahko opisane manire prostaštva končno vzeli zares in jih razumeli kot metodo in način, kako nekatere stranke vzpostavljajo svoj trajen vpliv s tem, da želijo okužiti državljane s primitivnimi mentalnimi vzorci, ki se prilegajo njihovim strogo političnim ciljem?
Ne gre za kavo
Mojca Pašek Šetinc je tista novinarka in zdaj poslanka, ki je že bila deležna seksističnih napadov; najbolj znan je tisti, ko jo je Janez Janša označil za odsluženo prostitutko. Poglejmo si enega od svežih primerov. Zdaj že bivši državni sekretar za državno varnost Mahnič je kot poslanec dal svojemu kolegu Andreju Hoiviku iz iste stranke takšen nasvet:
@andrejhoivik, jaz pa mislim, glede na vse razprave v tem tednu, da si ti @MojcaPasek všeč. Daj jo povabi na kavo.
Njegov tvit se nanaša na Hoivikovo polemiko z omenjeno poslanko iz stranke Gibanje Svoboda. Intenca sporočila je preprosta in navidezno nedolžna, poslanki pripisati erotično zanimanje mladega poslanca že na podlagi dejstva, da v hramu demokracije z njim razpravlja, s tem pa diskreditirati njene argumente. Pa gre res le za to? Diskvalifikacija je tukaj dvojne narave: skozi navedbo že po sebi ponižujočega motiva, zaradi katerega odgovarja poslancu SDS, torej tistega »Všeč si ji«, se res diskreditira njene argumente, hkrati pa se jo ponižuje kot žensko.
Prijateljski nasvet med dvema poslancema je zato strogo vzeto seksističen in mačističen. Takšen je navzlic prvemu vtisu »benevolence«, za katero se je skril, tj. nekakšni šaljivosti, saj poslanki pripisuje intimna čustva in jo želi prikazati kot nekontrolirano osebo, katere vsebinskih stališč ne smemo jemati resno.
Obrnila hrbet vojakom
Nekaj podobnega se ob proslavi ob Dnevu državnosti po epizodi z rdečimi čevlji znova dogaja predsednici parlamenta Urški Klakočar Zupančič. Ker je spontano pozdravila publiko na proslavi v čast dnevu državnosti, so ji očitali nenadzorovano vedenje in kršitev državnega protokola. Ni se mogoče znebiti vtisa, da je težava v veliki meri pogojena s spolom.
Za ženske očitno veljajo zelo stroga pravila v obnašanju: občudovati in gledati morajo vojake v častni četi Slovenske vojske, protokol je le dober izgovor, v parlamentu pa se ne spodobi oporekati moškim.
Več:
Čevlji neprave barve: seksizem v parlamentu
»Novinarske prostitutke« so plod medijske servilnosti
S seksizmom nad Alenko Bratušek
Minister Koritnik kot čustveni manipulator žensk
Tea Jarc, »tok histerična pupa«: o seksizmu kot elementu diskreditacije protestnic