Poslanke stranke Gibanje Svoboda so se ob enaki gesti nekaterih drugih kolegic iz koalicijskih strank pojavile v parlamentu v rdečih obuvalih. Seveda ni ostalo neopaženo. Organizirana solidarnostna akcija nošenja rdečih čevljev je eden tistih nenavadnih dogodkov, ki je zaznamoval prve dneve konstituiranja Državnega zbora v podporo novi predsednici parlamenta Urški Klakočar Zupančič, nad katero so se zgrnila predvsem socialna omrežja in še zlasti tviter. Zakaj? Ker so opazila njene rdeče čevlje in iz njih naredila predmet politično obarvanega smešenja z elementi seksizma.
Ne rabimo se pretvarjati, čeprav je novinarskemu mainstreamu tuje: seksizem je preprosto eden od sestavnih elementov strankarske psihopolitike in na podoben način, kot se trenutno v opoziciji sesuva nastajanje nove vlade, je možno na osebni ravni kompromitirati, napadati in žaliti tudi predstavnike nove oblasti le zato, ker nosijo čevlje napačne barve. Poslanka SDS Jelka Godec, očitno ji gesta njenih kolegic ni bila všeč, je zato demonstrirala svoj porog s fotografijo svojih čeveljcev in tistih Suzane Lep Šimenko, belih in črnih:
»Jebeno mal nas je, samo vemo katere smo!« @lepsimenko
Rdeča ebola
Beli in črni so pravi in po novem je barva čevljev emblem politične pripadnosti. Če prisluhnemo Janezu Janši, je problem že v rdečosti. Analizirajmo katerega od njegovih govorov in videli bomo, da je predsednik SDS, še vedno aktualni premier, z njo obseden in jo pripisuje kakopak komunizmu rdečih škratov iz Murgel: v enem od njih je rdečost omenil točno 17 krat in med drugim napovedal »dolgi pohod skozi rdeče morje slovenske tranzicije«.
Rdeča barva je torej problem. Njegova privrženka dr. Andreja Valič Zver je pred leti že našla zdravilo za preveč rdeče barve med nami, predpisala je tudi dokaj pričakovano terapijo: »Janez Janša je zdravilo za rdečo ebolo.«
Rdeči čevlji so torej po eni strani simbol komunizma, ki je vdrl skozi vrata parlamenta. Ko si jih je nataknila predsednica parlamenta, je povzročila čisto epidemijo komunistične ebole, ki je zmotila tiste, ki v parafrazi Marcela Štefančiča zase posmehljivo ocenjujejo, da jih je »jebeno malo«.
Produkcija trolov in njihova strankarska podpora
V resnici jih ni, je pa očitno res zelo malo nečesa drugega: ženske solidarnosti med poslankami vseh političnih opredelitev, ko gre za škodljivo stigmatizacijo na podlagi spola. Kajti rdeči salonarji niso bili moteči zgolj zaradi barve, ampak ker jih je nosila ženska. Tekmo čevljev z obeh političnih polov so v Slovenskih novicah predvidljivo naslovili kot »Ravs med poslankami: v ospredju seje DZ tudi čevlji in salonarji (FOTO)«. Le kaj bi se lahko bralo bolj tabloidno kot redukcija problema na ravsanje med ženskami? Pač seksističen prispevek medijev k stanju v družbi.
Začelo se je z govoricami o romanci med verjetnim mandatarjem Robertom Golobom in novopečeno predsednico parlamenta. Ob semantiki objema, ki sem jo že analiziral, se je takoj prikradla še tista, posvečena čevljem: dežurni psevdoznanstveni seksist Roman Vodeb je takoj pohitel z razlago, da rdeči čevlji simbolizirajo žensko željo po tistem organu, ki ji manjka. Namigoval je na freudovski Penisneid in ideološkim pomislekom so se takoj priključili čistokrvno seksistični.
Najbolj očitno se je pri podpornikih Janše in ob kolektivu strankarskih in nestrankarskih trolov v svojem seksizmu »izkazal« Tomaž Štih, ki je predsednico parlamenta označil za »prvo kurtizano« in nekoga, ki ve, »kako ustreči moškemu, da ga prepriča v njeno imenovanje«. Kasneje se je isti posmehoval še opisanemu protestu:
»Od jutri naprej se nosi rdeče čevlje kot protest proti vsem ženskam, ki preskočijo deset kariernih stopnic in se prerinejo do visokega položaja le zaradi svojega moškega ter izrinejo ženske, ki si napredovanje res zaslužijo. Recite ne nepotizmu, nosite rdeče čevlje. #rdečičevlji«
Simbol prostitutk
Nekdo drug je zapisal, da so rdeči čevlji z visoko peto simbol prostitutk, ki prežijo na kamionarje na parkiriščih. Le ženska v črnih čevljih z visoko peto je lahko lepa in graciozna, ni pozabil dodati. Norčavi seksistični dovtipi, s katerimi se je tokrat problematiziralo celo obutev, so standardni repertoar psihopolitike stranke SDS, garnirane s zavračanjem žensk, mačizmom in šovinizmom. Naj spomnim na nedavno seksistično obarvano norčevanje iz noge Tanje Fajon le zato, ker jo je iztegnila za 10 centimetrov na način, ki je nekoga zmotil. Moteč je torej lahko že gib, kretnja z nogo. Pred tem je seksističnih opazk bila deležna protestnica Tea Jarc. Janševa licitacija novinark RTV Slovenija kot prostitutk je splošno znana, nekoliko pa smo pozabili, da šefa SDS motijo tudi opanke, sploh pa »opankarske žurnalistke«.
Končno ne smemo pozabiti na odkrito ideologijo belega supremacizma, ki jo goji Žan Mahnič in na sledi Generacije identitete predpisuje, kakšne polti morajo biti ženske v Evropi. Skratka: ženskam v ideologiji SDS ni predpisana le barva čevljev, ampak še bolj barva kože.
Pahorjevi nezavezani
Obutev politikov je le občasno predmet zanimanja javnosti, v dobi politainmenta najbrž vedno bolj. Nekaj manjše pozornosti so svojčas plenili Pahorjevi Nike ACG Manoa Boys’ Preschool. Nezavezani. Logično, moški se lahko obuva, kakor mu paše.
Za predsednika republike, ki rad »špeca« in opazuje »drugi spol«, so ženski čevlji sicer skrito orožje, ki ga odkriva pod mizo svojih sodelavk. Ampak on seveda načeloma nikoli ne bo obveljal za seksista, razen tega se zna ob kakšnih »miškah« tudi opravičiti – če te mediji posvojijo, ker si v tem dovolj spreten in vse zaviješ v humor, kaj takega pač ne moreš postati.
V tem sklicu parlamenta je rekordno število poslank, zato je akcija nošenja rdečih čevljev najbrž glasnik drugačne, pogumnejše drže žensk. Pričakovati je, da bo upiranja seksizmu zato še več, prav zaradi njega pa bo mačistična in »domačijska« psihopolitika prezira do žensk še bolj predmet zanimanja javnosti. Kar je dobro. Napadi na predsednico parlamenta, ki sicer ne skriva svoje ženstvenosti, utegnejo postati stalnica, s tem pa bo potreba po ustavljanju šovinizma verjetno še močnejša.
Več:
O nekem političnem objemu: pravica do zasebnosti, javni interes in moč govoric
Videti rdeče: psihopolitika boja proti škratom
Mahničeva raznolikost znotraj bele barve: o rasizmu politikov
Tea Jarc, »tok histerična pupa«: o seksizmu kot elementu diskreditacije protestnic
Počivalšek je za vsebino, vsebina pa pravi, da je koruptiven!
You must be logged in to post a comment.