Smetarska mafija reže glavo Vizjaku: kako učinkovita je ministrova obramba?

Zgodba z razkritjem 14 let starega posnetka, ki ga je predvajal Pop TV, na katerem je tedanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak predlagal podjetniku Bojanu Petanu, kako se izogniti plačilu davka, hkrati pa mu ponujal sodelovanje države in nadzornega sveta pod določenimi pogoji, je trenutno ena v nizu najbolj medijsko najbolj razbeljenih tem. Tiste vrste, ki že vsakodnevno razkrivajo globino kronične ugrabljenosti države v sistemu političnih in kapitalskih hobotnic. Že takoj na začetku je takšna medijska tematizacija ponudila priložnost klasičnemu spraševanju državljanov, ali bodo spornemu ravnanju sledile kakšne sankcije in posledice – teh običajno pri slovenskih politikih ni in tudi odstopi preredko sledijo.

Kako se ob tovrstnih razkritjih odzovejo novinarji, smo lahko z njihovim pristopom do takih zgodb in vpletenih akterjev zadovoljni? So dovolj učinkoviti in uspešni, da bi drzne politike razkrinkali v njihovih spornih ali celo koruptivnih dejanjih? Kakšna vprašanja jim zastavljajo v soočenjih in ali so pripravljeni na njihova izmikanja? Za potrebe odgovora na kratko analizirajmo dva včerajšnja primera: nastop ministra Vizjaka, letos že velikega poraženca referenduma o noveli zakona o vodah, v »Odmevih« pri Tanji Starič in nato še v oddaji »24ur zvečer« pri Urošu Slaku.

Smetarska mafija kot zarota

Včeraj je že čez dan v kratkih odzivih ministra bliskovito postalo jasno, da bo svojo obrambo pred očitki o možnem posrednem trgovanju z glasovi države oz. Kapitalske družbe kot delničarja Term Čatež in obenem tudi z glasovi članov Nadzornega sveta zgradil na enostavni propagandni taktiki odvračanja pozornosti z zimzelenim namigom o zaroti. Menda se je proti njemu, kot je kasneje ceneno ponavljal, zarotila »smetarska mafija« in ta je postala ključna ministrova referenca v obeh omenjenih nastopih. Se pravi: etično spornega in nezakonitega ravnanja, kakršnega razbiramo iz posnetka, z njegove strani ni bilo, zvočni posnetek so mu podtaknili lobiji in ti si želijo dobrega komunalnega posla s smetmi, kajti prav kmalu bo sprejet Zakon o varstvu okolja, ki jim bo zaprl pipice, državljani pa bi lahko na položnicah veliko prihranili. Njemu, kot je povedal dvakrat voditelju Slaku, zdaj člani mafije zato »režejo glavo«.

S takšno logiko distrakcije je relativno uspešno speljal rdečo nit pogovora z obema voditeljema na stranski tir, da bi se izognil poudarku o sumu neetičnega ravnanja in poskusu nezakonitega vplivanja na poslovanje gospodarskih družb oz. upravljanje z njimi. Kar je v letu 2007, ko je nastal posnetek in se je Janša boril proti »tajkunizaciji«, dodatno predstavljalo hud posmeh političnim ciljem tedanje in sedanje vlade, če očitnega prekoračenja pooblastil in pristojnosti ter poseganja v pristojnosti drugih subjektov niti ne omenjamo.

Starič je svoj pogovor začela z udarnim »Boste odstopili?«, ampak po njegovih pojasnilih o lobijih gosta niti v enem vprašanju ni poskušala ustaviti v prozorni strategiji preusmerjanja ali podvomiti vanjo:

»Glejte to je namenjeno diskreditaciji, moji odstavitvi, z namenom zmage smetarskega lobija, mafije v tej državi. Verjemite mi, da je to v ozadju.«

Še več, kasneje je minister uspel kar trikrat plasirati trditev o »odpadkovni mafiji«, ki jo je pri Slaku preimenoval v »smetarsko mafijo« in ta izraz serijsko ponavljal do onemoglosti.

Teza o lepljenki

Nekaj bolje se je voditeljica odzvala glede Vizjakove defenzivne taktike o posnetku kot konstruktu, lepljenki in manipulaciji. V Odmevih je trdil vse to, pa tudi, da so objavljeni le »izseki, lahko da je tudi iz več pogovorov«. Teza o kontekstomiji in iztrganosti iz konteksta je nato služila dvema sugestijama, ki jih je potem v neskončnost variial: ob začetni konspirativni ideji o zaroti smetarske mafije je v obeh nastopih ponavljal, da si želi predvajanja celotnega posnetka, ta bi po nekaterih podatkih lahko bil dolg slabo uro, in soočenja s samim Petanom. Z njima bi minister znova dosegel relativno razbremenitev zase, sploh če je posnetek obremenilen tudi za sogovorca.

Podrobneje o aferi s posnetkom z Vizjakom in Petanom tudi v podkastu

Starič je sicer ob Vizjakovih deplasiranih dvomih najprej preverila, če ta sploh zanika pristnost glasu (»Je to vaš glas, ste to vi?«) in če priznava avtentičnih posamičnih trditev: »Rečete, da je neumno plačati davke. To se sliši na posnetku.« Demantirati tega sicer ni poskušal. Na koncu ga je še izzvala, če bo zahteval forenzično preiskavo in opredelitvi se je znova izognil. Videli smo, da konspiracizma o »smetarski mafiji« niti ni poskušala zaustavljati, teze o kontekstomiji pa tudi ne predstaviti kot problematične. Kajti Vizjak za to, da bi zagovarjal zgodbo o zlepljenki –  ki je nekakšen ko-laž, kot so duhovito komentirali nekateri -, res ne rabi zanikati avtentičnosti ne svojega glasu in tudi ne posamičnih stavkov, ki jih je izrekel.

Dovolj spretno je namigoval še, da v pogovoru ne more biti predmet razprave podjetje Terme Čatež, ker je višina plačanega davka, ki se omenja in bi ga bilo »glupo« plačati, nenavadno visoka, 34 milijonov. Toda noben od voditeljev ni opazil, da se to verjetno nanaša »na denar od Term Čatež«, na posel in sploh ne nujno na davek, kar je poskušal zvito prikazati kot absurdno velik znesek, zaradi česar se pogovor po njegovem ni mogel vrteti okoli tega podjetja. Razen tega je čisto možno, da je Petan govoril o tolarjih. Hkrati je dovolj spretno vpletel še dve imeni: Sebastjana Selana, nekoč šefa Sove, in Martina Odlazka, medijskega tajkuna, oba pa posredno predstavil kot udeleženca zarote proti sebi. Če bi se spraševali, kdo je posnetek spravil v javnost in s kakšnim namenom, bi pri tem res naleteli na nekaj nelogičnosti okoli hipoteze, da je to storil Petan. Obstaja tudi kakšen indic, da je bila na delu oseba, ki si za svojo edino tarčo ni izbrala zgolj ministra.

Ko se politik izmakne novinarjem

Oglejmo si še ministrov nastop pri Urošu Slaku, kjer je še bolj vehementno uporabil konspirativno zastranitev, češ nekdo želi, da se »njegova glava odreže« in posledično ponavljal, kako smešno je, da se po 14 letih pojavi zanj obremenilni posnetek. Konspirativno tezo o »smetarski mafiji« je voditelj resda relativno hitro označil za spreten »spin«, toda kaj, ko je kasneje gostu dovolil, da ga neskončno ponavlja, v resnici že kar na neverjetno utrujajoč način. Na enako ponavljajoč trik o lepljenki in konstruktu pa Slak ni znal reagirati drugače kot z dvomom, če morda na posnetku »ni vašega glasu«.

Vizjak pri Slaku: popolna žrtev mafije

Vizjak je lahko zato v celoti izpeljal začrtano agendo: retorično nadležno je variial idejo o »smetarski mafiji« in lepljenki, da bi se predstavil kot žrtev, hkrati pa vztrajno posiljeval s prošnjo, da se predvaja celoten posnetek in da naj ga soočijo s Petanom, kar je omenil vsaj šest ali sedemkrat. Na podoben način, kot se je ponavljal gost, se je tudi voditelj in večkrat režiji naročil, da zavrti posnetke z istimi stavki iz pogovora, prejkone z namero, da prvega spravi v zadrego in mu signalizira, da ni zadovoljivo odgovoril na vprašanja.

Kaj natančno bi ogled celotnega prispevka spremenil, če ministrova zahteva predpostavlja obljubo, da je celota pomensko drugačna? In kakšna ta je? Tega ga noben od novinarjev ni znal vprašati, kar je porazno. Vzemimo včerajšnji zgled, kandidat za ustavnega sodnika Rok Svetlič je na isti dan in istočasno to zmogel: povedal je, da je bil glede obtožbe o streljanju na begunce napačno razumljen s pojasnilom, kakšen je bil izvorni smisel njegovega nastopa. Vizjak česa podobnega ni niti poskušal storiti in tudi novinarji ga niso znali opozoriti. Zgodba z novinarsko spodletelostjo se ponovi še pri zahtevi po soočenju s Petanom, ki se včeraj, kot sta povedala oba voditelja, medijem sploh ni odzival: kaj točno bi glede začetne obtožbe spremenil Vizjakov pogovor z njim?

Politike učinkoviteje ustavljati in razgaljati takrat, ko nas hranijo s teorijami zarot o mafiji in se promovirajo kot žrtev rezanja glave, hkrati pa jim stopiti na prste, ko nam neprepričljivo servirajo konstrukte o »lepljenih konstruktih«, bi zanesljivo pripomoglo k statistiki odstopljenih ministrov, višji politični kulturi in občutku, da živimo v bolj zreli demokraciji.

Več:

Bizarno predreferendumsko soočenje

Vizjakov: »Ou, ou, ou, ou«

Pahorjev kandidat, ki zanika, da bi predlagal streljanje na migrante

Comments are closed.

Powered by WordPress.com.

Up ↑

%d bloggers like this: