Bizarno predreferendumsko soočenje

TV Slovenija je predvajala »soočenje mnenj zagovornikov in nasprotnikov« predvidenih sprememb zakona o vodah, o katerih se bomo 11. julija 2021 volivke in volivci odločali na referendumu.

Žal več kot dve uri trajajoča oddaja sploh ni bila soočenje: voditeljica Vida Petrovčič se je držala sheme, po kateri do izmenjave argumentov v polnem pomenu sploh ni moglo priti.

Minister odkoraka iz studia

V svojem formatu, kot so si ga na koncu zamislili na javni radioteleviziji, je na začetku razprave svoje stališče v imenu vlade predstavil minister za okolje Andrej Vizjak. Sprva je bilo predvideno, da bo dobil neomejeno minutažo, kar je zbudilo precej odpora v javnosti, sploh v kombinaciji s poznavanjem porekla novinark, ki sta bili najbolj odgovorni za oddajo, Jadranko Rebernik in Vido Petrovčič. Vendar so se na koncu odgovorni odločili, da bo po kratki predstavitvi pobude zakona minister oddajo kar zapustil, pri čemer so sledili ustavni odločbi, po kateri ni dopustno, da vlada vodi referendumsko kampanjo.

Oddaja je nato minila brez prisotnega ministra kot predlagatelja novele zakona, vsak tabor pa je lahko v svojem imenu ob enaki odmerjeni minutaži predstavil svoja stališča, vendar voditeljica ni dovolila medsebojnih replik. Še več, govorce je najmanj enkrat opozorila, da ne smejo imenovati osebe, s katero polemizirajo, saj bo sicer morala dati besedo še njemu! Kaj nam to pove?

Soočenje predstavlja dialog in izmenjavo stališč, ampak tega nam snovalci oddaje niso privoščili. Po takšnem formatu bi jo lahko mirno organizirali v dveh studiih, nikakor ne skupaj, in potem predstavljena stališča predvajali popolnoma ločeno.

Vendarle je soočenje vsaj na ravni vizualne govorice, ko smo primerjali obe tribuni, bilo smiselno: tabor nasprotnikov zakona je bil do konca izpolnjen s strokovnjaki, s predstavniki naravovarstvenih in okoljevarstvenih organizacij in nekaterih političnih strank. Stran zagovornikov zakona je bila vidno zdesetkana, prednjačili so predstavniki strank SDS, NSi in SMC, njihove vrste pa so, kar je spet posebnost, izpolnili s tremi reprezentanti neopredeljenih s strani organizatorjev: »zaradi zagotavljanja enakovrednih tehničnih pogojev oddaje«, kot so pojasnili.

Toda že bežen pogled na njih je razkril, da so med njimi bivši poslanec SDS Zvonko Lah, ki je sedaj promoviral »Zeleno akademijo Slovenija«, pa predstavniki Zelenih Slovenije, ki imajo svojega predsednika v ožjem timu Zdravka Počivalška. Za nameček njegov državni sekretar Andrej Čuš poskuša storiti vse, da bi Janševo koalicijo obranil s svojim predvolilnim projektom Povežimo Slovenijo. Niti najmanjšega dvoma ni, h komu Zeleni Slovenije spadajo!

Tragikomika dela zelene politike

In ker nekateri zelo dobro vedo, da glas neopredeljenosti predstavlja glas za zakon, so si pač omislili tovrstno formulo skrivaštva. Najbolj čudaško formulo tovrstnega pretvarjanja je zanesljivo simbolizirala dr. Nada Pavšer iz Zelenih Slovenije. Sama je bilo posedena v tribuno zagovornikov Vizjakovega zakona, torej na vladno stran. Deklarirano se je predstavljala kot neopredeljena. Ko pa je bila vprašana, kako se bo odločila na referendumu, je odločno povedala, da bo brez dvoma glasovala proti.

Njena pozicija, ki je obenem predstavljena kot »za«, »proti« in »nevtralna«, nam simbolizira tragikomičnost čisto vsega: bizarnega formata oddaje, mešanja tabora neopredeljenih v oddaji s taborom zagovornikov, morda celo dopuščanja takšnega tretjega tabora, osebno stisko dr. Pavšer, ki je shizofreno razdeljena med svoja zasebna prepričanja in očitno politično igro, ki jo mora igrati v imenu stranke, ki ji pripada, končno pa tudi vso zlaganost dela zelene politike v Sloveniji, zaradi katere si zlahka predstavljamo, kakšno je stanje okoljevarstva pri nas.

Nasprotniki novele zakona so bili dostojni, argumentirani in prepričljivi. Med posrednimi argumenti proti zakonu si bomo najbolj zapomnili Filipa Dobranića iz »Danes je nov dan«, ki je v odmerjeni minutaži odlično formuliral svoje pomisleke iz »neiskrenosti predlagateljev«, zaradi česar vladi pač ne more zaupati. Navedel je, kako je ta v času postopkov delovala zahrbtno, kako je vsebinske stvari skrivala, ignorirala stroko, referendum zamaknila v poletje in čisto na vsakem koraku varala in manipulirala: »Ljudje, ki imajo iskrene namene, se ne obnašajo tako.«

Res je, v tovrstnih razpravah za naše odločanje niso ključni le vsebinski vidiki, ampak tudi verodostojnost tistega, ki argumente ponuja: ta mora ob njihovem podajanju delovati kot zaupanja vredna oseba. Če več kot očitno ni, mu tudi glede argumentov ne rabimo verjeti, morda pa tudi ne smemo!

Perič ne mara zaušnic vladi

Najbolj klavrna figura soočenja pa zagotovo ni bil predstavnik vladajoče SDS, ki je šablonsko ponavljal prazne fraze o reševanju čiste pitne vode, kar ta zakon seveda ne ponuja, pa o nesramno skromnih 17 milijonih evrov za vzdrževanje vodotokov in poplavno varnost, s katerimi se je trkal po prsih. Kakšen drobiž v primerjavi s škodo, ki jo lahko zakon povzroči!

Ne, najbolj izstopajoča do konca pohabljena figura v studiu je bil Gregor Perič. Tisti poslanec SMC, ki je skupaj s svojimi kolegicami in kolegi že dolgo nazaj izgubil vso svojo verodostojnost in si je v času svojega življenja več ne bo mogel povrniti. No, njega je v silni želji po lojalnosti SDS zabolelo, ker da gre nasprotnikom »v bistvu za zaušnico vladi«. Seveda, kaj pa drugega, in to zelo upravičeno in s stroko podprto!

Čeprav kresanja mnenj po zaslugi odgovornih na RTV Slovenija nismo slišali, kar je bila voda na mlin vladni strani, pa bo to eden najbolj enostavnih referendumov v zgodovini Slovenije, kar se odločitve tiče: povsem poenotena stroka, znanost in ljudstvo morajo zgolj ustaviti ceneno propagandno mašinerijo vladajoče koalicije SDS-NSi-SMC, ki ji ni mar ne za naravo, ne za stroko in ne za ljudstvo.

Ne bo enostavno, ni pa nemogoče.

Več:

Politična trgovina s sekretarji: Čuš k Počivalšku

Gibanje Povežimo Slovenijo: nova Janševa predvolilna koalicija v nastajanju

Za Periča bi razprava o prepovedi Levice bila koristna: o kolaborativnosti v slovenski politiki

Usoda države, položena v roke trinajstih poslank in poslancev