Prejkone piarovski intervju, izpeljan za potrebe krepitve vtisa vladnega uspešnega boja proti epidemiji, dr. Milanu Kreku ni ravno uspel. Gostitelj dr. Jože Možina, vedno na voljo, da priskoči na pomoč aktualni oblasti, ga je v njem označil za »črno ovco« v javnosti in prav to dejstvo odkrito navedel kot razlog povabila – jasen pomožen indic, da so želeli dvigovati ugled.
Toda navajeni smo že, da Kreku pred kamero skoraj nikoli ne gre, njegove vsakič nerodne in nepremišljene izjave so na ob vsem naprezanju pogosto bližje polomiji, ob kateri zardevajo vsi, razen njega. Kot recimo takrat, ko je razglasil konec epidemije in s tem požel pet minut svoje medijske slave, čeprav čez nekaj dni ni zamudil nobene priložnosti, da ne bi grajal miselnosti (!) ljudi o tem, da je epidemije konec.
Še bolj se je javnosti zameril, ko na novinarska vprašanja o ukrepih ni znal povedati ničesar. Medijem je zato svetoval, naj preberejo zakon! Kajti če v njem piše, potem velja, ampak on tega pač ne ve. Čisto po alanfordovsko: če niso bili ukrepi preklicani, veljajo še naprej. Ako niste mrtvi, još ste živi.
Ob neki tretji priložnosti znova ni šlo brez krekizmov, hkrati je kot direktor NIJZ ugotavljal, da »število novo odkritih okuženih v zadnjih dnevih in tednih sicer počasi pada, a opažamo tudi rast, tako da je ta upad na prvi pogled varljiv in je potrebno spremljati dogajanje«. Ja, težave lahko povzročata že elementarna logika in zakon o neprotislovju. Kako se je potemtakem odrezal pri Možini?
Povedano na kratko: znova slabo. Z razglašanjem dežurnih krivcev za slabo stanje v državi glede epidemije, prst uperjajoč v necepilce, ki naj prevzamejo odgovornost. Kar je najlažje in sploh varno, saj se potem ne rabimo pogovarjati o učinkovitosti in strokovnosti njegovega dela. Toda Krek se ni ustavil, kot nekdo, ki ga je nastavila politika in obračunala s prejšnjim vodstvom NIJZ, se je vehementno skliceval na stroko in udrihal po prvi, kakor da bi želel prikriti navedeno dejstvo:
Potreboval sem kar nekaj časa, da sem postavil stvari, kot je prav. V nekem trenutku sem dojel, da ne gre za Milana Kreka kot strokovnjaka proti ostalim, ampak da so me postavili v politični kontekst. Jaz pa nikoli nočem biti v političnem kontekstu, ker ni dober za ljudi. Ljudje morajo poslušati stroko, politika je vedno interpretacija stroke. Jaz še vedno nadaljujem tako, da govorim strokovno. Morda včasih kaj prehitro rečem in je to tudi nerazumljivo, a časi so taki, da ni dosti časa za razmišljanje in cincanje, treba je ukrepati in treba je zelo hitro ukrepe sprejemati.
Čas za razmislek ni edini, ki mu ga zmanjkuje, ampak občasno tudi za branje predpisov in zakonov. In ne samo to, on vendar nima nič s politiko, zato predlaga, da moramo poslušati le stroko, toda najbrž ne ravno njega, kajti sam ni ne epidemiolog in ne infektolog. Je pa vsaj specialist za droge. Stroki pa po njegovem sledimo takrat, ko upoštevamo vladne ukrepe – kajti ta vlada je znana po tem, da strokovnjake ceni najbolj.
Predvsem pa je Krek omejen s časom. Saj bi rekel kaj pametnega, če bi ga imel. Ampak človek, ki vodi boj proti epidemiji v državi, ga nima. Tako da več sreče prihodnjič, slovenski narod, tokrat žal ni pameti zate.
Več:
Miselna shizofrenija: Milan Krek o koncu epidemije
Je potreba, ni potrebe: nove zadrege z razglašanjem začetka epidemije
Dr. Krek, ki ne more imeti vsega v glavi
Epidemiološka stroka in njena avtonomija
Krek o številu okuženih, ki hkrati raste in pada