Zgodovina slovenskih medijev se ponavlja, najprej kot tragedija, potem kot farsa. Med leti 2004-2008 je prišlo do množičnega podrejanja medijev v prvem mandatu aktualnega predsednika vlade. Slovenski novinarji se pretežno niso veliko zmenili zanj, številni so pasivno spremljali dogajanje in le redki so se izpostavili.
O tem sem takrat pisal sproti, še zlasti v knjigah In media res in Somrak medijske avtonomije, brez kakšnega odziva med novinarji. Da nahranim spomin zlate ribice, objavljam majhne zgodovinske reminiscence, kajti ameriški State Department je ravnokar izdal poročilo o položaju človekovih pravic po svetu v letu 2020, toda vladajoča stranka SDS se je odzvala natančno tako, kot je to že storila leta 2006 in 2007.
Hiter preobrat na slabše
V SDS so bili tudi letos zgroženi nad poročanjem nekaterih medijev, denimo POP TV, ki je povzela STA in objavila novico z naslovom »V Sloveniji pri svobodi medijev po zamenjavi oblasti hiter preobrat na slabše«.
V poročilu dejansko piše, da »IPI ocenjuje, da je le malo držav v Evropi, ki so doživele tako hiter preobrat na slabše pri svobodi medijev po zamenjavi oblasti. To je v kratkem času privedlo do zaskrbljujočega padca medijske svobode v državi, ki je bila doslej relativno varna za neodvisno novinarstvo.«
Posebej je v poročilu omenjeno ponovno tvitanje vladnega kriznega štaba za covid-19 o raziskovalnem novinarju Blažu Zgagi, da ima »covid Marx Lenin virus«, kar je sprožilo napade provladnih medijev nanj, omenjajo se kritike vladnih uradnikov, da RTV ne poroča ugodno o vladi.
Poročilo omenja tudi imenovanje novih članov programskega sveta, Janšev tvit, da RTV laže o višanju plač ministrom in državnim sekretarjem, žaljive tvite in besedne napade na novinarje RTV, ki so jim sledili fizični napadi nevladnih dejavnikov, ter grožnje novinarki RTV Eugeniji Carl.
Kaj trdijo v SDS?
V vladajoči stranki, še zlasti na Ministrstvu za kulturo, so se spet zatekli v klasično selektivno citiranje in kontekstomijo. Njihov piarovec Mitja Iršič je zapisal: »Noro. Naslov nima nobene veze s poročilom (gre le za stavek IPI, ki povzema naše aktiviste). Poročilo v resnici navaja, da vlada spoštuje svobodo govora in medijev ter da ni političnih pritiskov na medije. Tole je ogabno.«
Miro Petek je objavil stavek, ki menda dokazuje, da je v Sloveniji vse v najlepšem redu: »Independent media were active and expressed a wide variety of wiews without restriction.« Podobno sta ravnala zunanji minister Anže Logar in Janez Janša, celo podčrtala sta stavke, ki da so za oceno o slovenskih medijih zelo ugodni, med drugim tudi omenjeni »Neodvisni mediji so bili aktivni in so izražali širok spekter stališč brez omejitev«, ki ga je vladni propagandni tisk ponujal kot kronski argument v podporo svoji trditvi, da se dogaja »naklepno potvarjanje« množičnih medijev.
Zgodovina se ponavlja
Poskusimo nahraniti zlato ribico. Branko Grims, sicer avtor še vedno veljavnega Zakona o RTV Slovenija, je leta 2006 pozdravil poročilo State Departmenta, ga ocenil kot »zelo pozitivno za Slovenijo«, takrat celo izrezal dolg stavek iz njega in ga na tiskovni konferenci v angleščini obesil na steno tiskovnega središča državnega zbora. Ta stavek se je glasil: »The media were active and independent but did not express a broad range of political views.«

»Bil je namreč nekoliko presenečen, ko je primerjal izvirno poročilo in poročanje slovenskih medijev o njem. Grims sicer ni navedel, kateri mediji naj ne bi poročali natančno in glede katerega dela poročila. Ocena State Departmenta sicer dokazuje, da je »Slovenija storila velik korak« na področju medijev, meni Grims.
S prvim delom stavka je kakopak ponosno dokazoval, da imamo neodvisne medije, v drugem delu stavka pa, da nujno potrebujemo pluralizacijo, ki pa jo je tedanja vlada, na način podrejanja medijev, že itak izvajala. V poročilu je bilo mogoče hkrati najti praktično identični šablonski stavek, ki se v njem vsako leto ponavlja: »The independent media were active and expressed a variety of views without significant restriction.«
V Delu so za vsak slučaj molčali
Leta 2007 je nato Janševo Delo »spregledalo« poročilo State Departmenta. V sredo, 7. 3. 2007, je na prvi strani z uvodom najavilo članek, ki ga je potem uvrstilo na osmo stran (pod rubriko SVET) z naslovom »Sudan na vrhu črnega seznama«. V njem se je avtor Staš Ivanc ukvarjal s poročilom State Departmenta o posameznih državah, ne pa tudi s poročilom za Slovenijo, dolgim devet strani. Z njim »opravi« z dvema stavkoma, od katerih se prvi glasi »Slovenija načeloma spoštuje človekove pravice, spopada pa se s sodnimi zaostanki, s posrednim vladnim vplivom na medije, izbrisanimi in Romi.« Še manj so takrat poročilo ameriškega zunanjega ministrstva v Delu uredniško ali novinarsko komentirali. Tiskano Delo ni poročalo niti o različnih odzivih politikov.
Janševa vlada je takrat poročilo Američanov zlorabila za vnovično manipulativno kritiko slovenskih medijev, češ da še niso dovolj provladni – in to v trenutku njihovega množičnega podjarmljanja! Če kaj, potem je gotovo dejstvo, da takšna poročila ne nastajajo zato, da bi vlade posameznih držav opozarjala, naj si svoje medije še bolj podredijo, da bodo o njih pisala še lepše. Korak dlje v bizarno manipulacijo si je takrat privoščil Grims skupaj z Ministrstvom za kulturo. Oba sta, tako rekoč v tandemu, označila stanje slovenskih medijev za ugodno in takšno, da ga lahko ob dnevu svobode tiska »praznujemo z velikim ponosom«.
Letošnji odziv Ministrstva za kulturo
Letos so se v vladajoči SDS odločili manipulirati s praktično istimi stavki iz poročila. Pri Ministrstvu za kulturo so na svoji spletni strani po svoje povzeli poudarke na način, ki jim je ustrezal:
V zvezi s poročilom State Departmenta o človekovih pravicah (2020 Country Reports on Human Rights Practices: Slovenia) Ministrstvo za kulturo sporoča naslednje: glavni poudarek, katerega so slovenski mediji povsem prezrli je ta, da Vlada Republike Slovenije spoštuje svobodo govora in svobodo tiska ter da ni političnih pritiskov na uredniško politiko medijev. Poročilo prav tako navaja, da je večina prebivalstva mnenja, da so slovenski mediji pristranski.

Še en dokaz, da politična propaganda in manipulacija delujeta s pomočjo istih trikov in da nam vladata že dve desetletji, v veliko pomoč pa so jima anemični mediji in spomin zlate ribice.
Več:
You must be logged in to post a comment.