Virusa ni mogoče sovražiti: iskanje nedržavotvornih

Covid-19, okoli katerega se pričakovano maksimalno instrumentalizira teren političnih bojev, kar ob manipulativnosti vladajočih žal tudi moramo pričakovati, bo še nekaj časa ekskluzivni predmet vseh možnih zlorab. Skrbel bo za dve vrsti žrtev.

Najbrž je pri tem ostalo spregledano, kako je epidemija pri tem poskrbela za konstrukcijo drugačnega tipa političnega sovražnika: ta ni več zunanji, fetišistično izključeni Drugi, kakršnega so v psihopolitičnih igricah stranke SDS vselej igrale manjšine in skupine, kot so izbrisani, LGBT skupnost, begunci, v zadnjem času uvoženi George Soros in podobno. Ker virusa ni mogoče neposredno sovražiti, je »zunanjega« zdaj zamenjal »notranji«, torej klasični opozicijski sovražnik.

Dva nivoja zlorab

V praksi to pomeni intenzifikacijo stare propagandne naracije, kot bom poskušal pojasniti. Zloraba epidemije poteka na več nivojih, dva med njimi sta trenutno pri predsedniku vlade najbolj popularna. Prvi je standarden, lociranje krivcev za epidemijo med prebivalstvom in delom opozicije, ki se menda obnaša neodgovorno in neresno, se ne strezni, ne upošteva policijske ure, protestira na ulicah, zavrača nošenje mask in včasih celo politično motivirano izigrava sprejete ukrepe. Čeprav do neke mere tej Janševi oceni ni mogoče oporekati, postane tovrstni scapegoating hitro nevzdržen ob spoznanju, da z njim spretno manipulira glede odgovornosti vlade v želji prikriti pomanjkljivosti pri sprejemanju ukrepov in njihovo prepočasno izvedbo.

Naslednji nivo zlorabe zadeva ožje polje psihopolitike sovraštva, virus je postal mera za delitev na »naše in »vaše«, za določanje sovražnikov in pripis krivde: mi rešujemo življenja, vi jih jemljete.  Najbolj pregnantno je navedeno operacijo zadel premier v enem zadnjih tvitov, ko je med drugim zapisal:

Kljub temu smo našli skupni imenovalec dela v dobro Slovenije v času krize. Državotvorna drža SMC in Desus je rešila in rešuje veliko življenj. #COVID19

Janja Sluga o princu teme

Tokrat je Janša obrnil perspektivo, ni bolj ali manj grobo grajal, kar rad počne v svojih napadih na opozicijo, temveč pohvalil koalicijske partnerje. Psihopolitiko delitev na »naše« in »vaše« je začrtal s polno dramatičnostjo na dan, ko je dnevno število okuženih prvič od izbruha epidemije preseglo številko 1500 in ko smo zabeležili 10 smrtnih žrtev.

Če odmislimo, da ima tudi takšna pohvala svoje manipulativno ozadje, namreč v preusmeritvi pozornosti od zoprnega spraševanja, zakaj aktualna vlada beleži najvišje številke okuženih med vsemi sosednjimi državami, s tem pa diskurz proč od upravičene graje usmerja v medsebojno trepljanje po ramenih, se nam najbolj zatakne ob omembi »državotvorne drže«. Da bi stranki SMC in DeSUS bili državotvorni s tem, ko sta izdali svoje volivce in zaradi lastnih koristi prebegnili v Janševo vlado?

Premier je pod svojo objavo prilepil tvit, ki komentira nastop poslanke SMC; podobno kot skoraj vsi prebežniki iz te stranke je tudi Janja Sluga v zadnjih dveh letih pred prestopom o Janši povedala vse najhujše: da je princ teme, vpleten v sumljive posle s prijedorskimi krediti, da mu ne verjame glede afere Patria, da ima svoje nečedne rabote pri TEŠ6, citirala je tiste, ki pravijo, da je demagog in da, kakšna ironija, spretno išče zunanje in notranje sovražnike. Poslankina letošnja čudežna preobrazba, rezultat popolnega moralnega bankrota in izgube dostojanstva, je skupaj z ravnanji njenih kolegic in kolegov iz SMC postala nenadoma državotvorna, nadvse hvaljena in cenjena. Če se nad njimi zgraža širna Slovenija, laskanje predsednika vlade vsaj malo poteši slabo vest vpletenih – in temu je najbrž namenjeno.

Še ne državotvorna Janja Sluga v nizu zapisov o princu teme, zgoraj eden med njimi

Državotvorni so »naši«

Jasno, da je ceneno pihanje na dušo o državotvornosti star ideologem, že večkrat je prerasel vse mere dobrega okusa ter pljusknil v našo vsakodnevno govorico. Povedano preprosto: če vam kak slovenski politik omeni državotvornost, bi nas moralo postati presneto strah. Domnevam, da zdaj državotvorni rešujejo tudi življenja nedržavotvornih.

Apeliranje tukaj nima neposrednega nacionalističnega prizvoka, je zgolj v funkciji flirtanja z moralnimi bankrotiranci. Načeloma velja, da je po letu 2004 domača politika precej poenoteno zabredla v nacionalistično obarvane vode, kar se ni kazalo le v rasti priljubljenosti nekaterih strank ali društev ter ustreznih ravnanjih, temveč tudi v implicitni ideološki nomenklaturi oblasti, ki rada poudarja svojo nacionalno samozavest, na trenutke tudi sproščenost, svoje posebno mesto v skupini držav (»svetilništvo«) in našo »najboljšost«. Del te ideologije, dodatno inspiriran z intelektualističnimi in državniškimi ambicijami iz kroga Nove revije, se manifestira v nepričakovano široki rabi skupine patriotsko obarvanih vrednot, med katerimi se je znašla tudi državotvornost – ta ne učinkuje več kot še en narodnostni atribut, temveč prinaša s seboj predvsem nov politično-ideološki naboj izključevanja: kdor ni državotvoren, ta ne podpira te vlade, ta ni »naš«.

Janšev državni sekretar na straneh SDS o poslanki, preden je postala državotvorna

Država je vlada

V nekem smislu spada državotvornost v definicijo nacionalizma, po kateri želimo skrbeti za svojo identiteto kot člani nacije. Toda izvršuje še neko drugo vlogo, zunaj koncepcije nacije in nacionalne identitete ima ideološko funkcijo. Njegova konceptualizacija ni nujno vsebinska, temveč postane uspešen pojem (slogan, geslo, označevalec), s pomočjo katerega se interpelira državljane v nacionalno čuječa bitja. V tem smislu se postavlja ob bok popularnim pojmom nacionalne samozavesti, domoljubnosti, itd. Kot alibi nacionalističnega mišljenja je bila državotvornost velikokrat neskrito zlorabljena, da bi ublažila kritiko na račun vladajočih, da bi dobila politično soglasje pri opoziciji in da bi kupovala mir.

Tokratna gesta je spet tej enaka, premier zahteva pripadnost tej državi, kar skrije za pripadnost vladi. Država, to je vlada, to smo mi. In kritizirati vlado pomeni kritizirati državo. Kaj je poglavitni razlog izuma zahteve po državotvornosti, je s tem dovolj jasno naznačeno. Od vas se zahtevata pokorščina in lojalnost, ki jo stranki SMC in DeSUS zaenkrat z velikim veseljem še vedno izkazujeta.

Državotvornost osebnih diskreditacij dve leti nazaj

Comments are closed.

Powered by WordPress.com.

Up ↑

%d bloggers like this: