Padanje glav: poslanka in grožnja, ki je ni bilo

Zgodba okoli zapleta z grožnjami, na katere je opozorila poslanka LMŠ in z njimi obremenila Janeza Janšo, me je pritegnila iz dveh razlogov. Prvi je strokoven: kakšen status ima, v smislu jezikovne in vsebinske analize, tisti del nastopa, ki ga je zaznala kot grožnjo, pa je zdaj nenadoma ta manj videti takšna? Drugi je medijski: kako bodo o razpletu, ko je bila poslanka demantirana, poročali mediji?

Korče padanje glav

Poslanki začetni tvit o grožnjah s padanjem glav

Padale bodo glave

Naj spomnim: sprva je Jerca Korče, udeležena na zaprti seji komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, javno razkrila, da je na njej Janša, ob vroči razpravi o nadzoru Sove zaradi v zadevi lepe agentke, grozil. Ni povedala zelo jasno, komu in kako, pa vendar. Izjava je bila, v kombinaciji z nekaj opisnimi neavtoriziranimi dodatki, recimo na straneh Reporterja, objavljena na njenem tviter računu:

»Grožnje o padanju glav bi morale biti uvrščene na temno stran zgodovine. Pa vendar jih je slišati tudi v letu 2019. Ko je želja po oblasti tako močna, da odpove razum in popustijo zavore.«

Mediji so informacijo o Janševih grožnjah z zanimanjem in velikim veseljem povzeli. Poslanka v svojem opisu namiguje na nekakšno Janševo revanšo, osebno grožnjo – bodisi njej bodisi predsedniku Marjanu Šarcu. Na zahtevo Janše, ki je Korčetovo takoj obtožil laganja, je bil ta del magnetograma zdaj razkrit.

Iz omenjenega zapisa je mogoče razbrati, da je prvak SDS v svojem nastopu vztrajal pri nadzoru Sove, k temu pa dodal, da bo predsednik Šarec za to plačal kazen, če se bo temu odpovedal. Problematični stavek, ki je najbližje omenjenemu padanje glav, se je glasil:

»Če predsednik vlade tega ne vidi, bo na koncu plačal s svojo glavo, kot sedaj kaže.«

Svarilo, ne grožnja

Takoj vidimo, da ima stavek status svarila, nikakor ne tistega, kar se očita. Kako zelo dobrohotnega, pustimo ob strani. Da bi nekaj štelo za grožnjo, bi vsaj v primeru kazenskopravne razlage moral nekdo biti deležen ustrahovanja in vznemirjenja, ko mu je resno zagroženo, da bo napadeno njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničeno njegovo premoženje velike vrednosti, če parafraziram del 135. člena Kazenskega zakonika.

Seveda grožnja ni samo te vrste in ni nujno kaznivo dejanje. Njene definicije lahko bistveno razširimo in ob vsem upoštevamo še kontekste neposrednega naslavljanja, same pojavnosti oseb, ki dajejo vtis, da so sposobne uporabiti nasilno dejanje, najbrž se grožnje kot oblika psihičnega nasilja velikokrat približajo žalitvam, zmerjanju, poniževanju, ustrahovanju.

Vendar nič od tega Janša ni storil. Še huje, grožnja sploh ni bila grožnja, tudi ne v kakšni bolj prikriti in subtilni obliki, temveč je celo svarilo ali opozorilo, v smislu: če predsednik vlade ne bo dopustil nadzora Sove, mu bo to škodovalo. Kajti predsednik Šarec se bo, tako rekoč, s takšnim postopanjem ustrelil v koleno, če uporabimo še eno metaforo. »Padanje glav« sploh ni omenjeno, omenjeno je »plačilo z glavo«.

In zdaj se vprašajmo: le kdo bi bil res sposoben stavek »Marjan Šarec se bo ustrelil v koleno« razumeti kot grožnjo, sploh tedaj, ko kontekst jasno kaže, da je trditev postavljena hipotetično in s čisto drugačno, grožnji nasprotno opozorilno intenco?

Poslankino laganje?

Janša in njegovi pristaši so tudi takoj po razkritju magnetograma pohiteli z oceno, da je poslanka nesramno lagala. Ne vemo, če je lagala – ker njeno dejanje ne ustreza nujno definiciji laži. Možno bi bilo, da je Šarčeva sodelavka enostavno preslišala vse kontekste, imela »velike oči«  in videla kačo v nedolžnem volnenem klobčiču. Da, skratka, zgodbe o grožnji ni širila zavestno in načrtovano.

Obstaja celo veliko možnosti za to, saj je iz njenega tviter računa mogoče razbrati, da se čuti s strani stranke SDS nenehno ogroženo, recimo zaradi omemb svoje mame (»Prenehajte z lažmi o vlogi moje mame«) in da reagira za domače politične običaje nenavadno čustveno. Toda obenem absolutno ne drži njena trditev, da je Janševa omemba plačila cene s svojo glavo kakšna grožnja. Ker ni.

korče laž večer

Večerova interpretacija: preveč dobesedno razumevanje

Molk vpletenih

Po razkritju magnetograma so se v LMŠ vsi zavili v molk. Še pred razkritjem je Šarec komentiral, da je Korčetova »mlada poslanka in nova v politiki« – iz česar smo takoj začutili njegov defetizem in obrambo pozicije, ki je izgubljena. Še več, opisal jo je kot ranljivo osebo (»jo kakšna stvar tudi vznemiri, če nekateri, ki so 30 let v slovenski politiki, govorijo določene zadeve«) in posredno neizkušeno. In res, v tej zgodbi je svoji stranki in svojemu predsedniku nehote povzročila politično škodo.

V poslanski skupini LMŠ so pričakovano pohiteli s pozivi, da se o tem preneha govoriti, kajti pričakujejo, »da se je z objavo dela magnetograma z zaprte seje zadeva zaključila ter se bo komisija lahko posvetila nalogam, zaradi katerih je ustanovljena«. Ni tako preprosto: obtožbe z grožnjami so bile vendarle hude. K temu so seveda takoj predlagali red herring: tovrstna ravnanja, namreč razkrivanje magnetogramov, škodijo nacionalni varnosti, so dejali. Že res, najbrž, ampak šlo je za razkritje nekaj stavkov v situaciji, ko se je prvak SDS upravičeno moral braniti.

Preveč dobesedno

Množični mediji so v pričakovani spontanosti hitro pozabili in preskočili zgodbo. Jo postavili ad acta. Nekateri novinarji so mimogrede omenjali, da je Korčetova pretiravala. Nikakor, povsem je zgrešila. Spet drugi, da je »preveč dobesedno razumela«. Tudi ne drži. Padanje glav ni omenjeno, zato je celo razlaga v smeri metaforične rabe brezpredmetna.

Ali jih pri tem vodi provladni refleks ali kaj drugega, se sprašujemo vedno znova. Že res, da zaplet ni usoden v nobenem smislu, je pa indikativen za preverjanje, kdaj in kako lajajo ali ne lajajo naši psi čuvaji. Kajti tako kot je politični laži potrebno zelo jasno reči, da je laž in jo obsoditi, je napačni obtožbi potrebno jasno reči, da je napačna, in jo postaviti na svoje mesto.

Tisti, ki ima premajhno plačo, da bi ustavil prodajo Abanke

Včeraj je predsednik vlade na očitke, da se vpleta v delo SDH – sploh po tistem, ko je tvitnil, da bi moral ta krepko razmisliti o prodaji Abanke vprašljivim skladom, zavrnil očitke o pritiskih. Na začetno tezo je odvrnil:

»Z moje strani zagotovo ni pritiskov. Nenazadnje imajo vsi nekajkrat večjo plačo od mene. Meni ostane 3300 evrov mesečno neto plače, medtem ko so bruto plače na SDH zagotovo 11.000 evrov. Verjamem, da so za to plačo sami sposobni sprejeti kakšno odločitev v tej državi, ne da je za vse na koncu odgovoren kdo drug.«

Očitek o pritiskih

Kaj, za božjo voljo, ima višina plače vodstva SDH z očitki o njegovih pritiskih? Šarčeva izpeljava je že na prvi pogled nenavadna. Pričakovali bi, da bo navedel argument ali dokaz, s katerim bo zavrnil, da pritiska na delo Slovenskega državnega holdinga, ki ga je ustanovila država, da prodaja državno premoženje in upravlja kapitalske naložbe države. V citirani repliki ne bomo našli smiselne povezave med začetno trditvijo in pojasnilom, da imajo šefi SDH nekajkrat večjo plačo od njega.

Šarec abanka sta

STA o plačah v SDH kot relevantnem faktorju za prodajo banke

V kakšnem oziru bi sploh mesečna plača bila relevanten podatek, s katerim bo pojasnil, da pritiskov ni bilo? Premier ga je navedel le zaradi neke druge svoje končne poante: kdor ima nekajkrat večjo plačo od njega, mora biti sam sposoben odgovorno sprejeti odločitev o prodaji. Vprašanje o pritiskih je torej spretno sprevrnil v neko čisto drugo dilemo: o sposobnosti sprejemanja odgovornosti za prodajo banke. In potem je takšno odgovornost nepričakovano, morda je želel biti hudomušen, koreliral z višino plače, vse v stilu »Kdor ima večjo plačo, ta mora imeti večjo sposobnost prejemanja odgovornosti«. Kakor da bi le zato, ker njegova plača bistveno manjša, bil izločen in manj poklican za odločanje o prodaji banke.

Manjša plača, manj odgovornosti

Šarec je izpeljal argumentacijski red herring: začetno trditev o pritiskih je popačil v razpravo o višinah plač, te pa spravil v korelacijo z odgovornostjo. Če bi pojasnilo združili z začetno obtožbo o pritiskih na SDH, se njegova intenca lahko bere le na ta absurden način: sam nisem mogel izvajati pritiskov, ker imam premajhno plačo. In ne samo to, ker imam premajhno plačo, sem o tej zadevi manj poklican odločati.

Red herring je v najboljšem primeru zašel v razpravo o neki drugi temi, odgovornosti za sprejete odločitve na podlagi višine plače. Od tod naprej lahko problematiziramo še to tezo samo, ki je groteskna, če jo vzamemo zares. Kajti brž bo sledilo še eno dramatično spoznanje: če Šarec misli resno in je odgovornost vezana na višino plače, pri njem torej skromnih 3300 neto, sposobnosti sprejemanja odgovornosti od njega ne smemo pričakovati niti v številnih drugih okoliščinah in primerih. Dokler mu je bistveno ne dvignejo.

Marsikdo utegne poreči, da premier vsega ni mislil resno, da je razprava o plači zgolj priložnostni dovtip, da je zgolj duhovičil. In če je, svojih besed ne ponuja kot resen argument. Vse to bo najbrž držalo.

šarec tvit abanka

Šarčev odmevni tvit po ogledu dokumentarca TV Slovenija o katastrofalni sanaciji bank

Vendar nas njegov humor ne more pomiriti. Skozi dovtip nam vendarle sporoča, da ne želi prevzeti odgovornosti za ustavitev prodaje – podobno kot je morda ne želi prevzeti niti skupščina SDH. Znašli smo se v pat položaju: Šarec se boji poseči v domnevno avtonomijo SDH, ki se mora odločiti sama, toda ker jo je ustanovila Republika Slovenija, ki je tudi edini delničar, se tudi ta malce boji postopati v drugačni smeri od pričakovanj, ki jih ležerno sporoča predsednik vlade v svojih tvitih. Posledica pa je, da sicer slednji banke ne bi prodal, ne bo pa ničesar storil, da bi ustavil prodajo.

Ne, tole res ni odgovorno od njega. In to celo v obeh smereh: če bi bil ali če ne bi bil naklonjen prodaji banke.

Prvi maj, ad Hitlerum

Janšev tviteraški poklon po njegovem napačnemu prazniku, prvemu maju. Kar ga lahko najbolj demonizira, praznik namreč, je asociacija ad Hitlerum, z dovolj udarno reprezentativno grafično dopolnitvijo.

Hitler 1 maj

Res je, Hitler je leta 1933 uvedel mednarodni praznik dela, ga prisvojil in že 2. maja ukinil vse delavske sindikate, ki so mu bili v napoto, da bi napihnil svojega, nacionalsocialističnega. Od leta 1934 je poskušal slaviti 1. maj kot praznik delavnega nemškega ljudstva.

Z nekaj prikrajanja zgodovine in kontekstov lahko dosežete želene učinke. V bistvu gre za vaje v slogu: podobno se je Janša tudi letos spravil na 27. april, na Dan upora proti okupatorju, znova relativiziral vlogo NOB in za Osvobodilno fronto (OF) celo tvitnil, da je to dan, ki mora postati FO (fuck off). Očitno se je nato prilegel še pljunek po prvem maju.

Janša OF tvit FO

 

 

 

Štularjeva velika ušesa

Današnjo sejo Programskega sveta RTV Slovenija si bomo zapomnili po burni razpravi in obravnavi seksističnega zapisa Janeza Janše na tviterju. Izteklo se je v sprejetje sklepa, s katerim je svet vsaj nekoliko in s kar nekaj zamude zaščitil dve novinarki in urednici TV Slovenija. Žal je pri tem, gledano tehnično, Janšev tvit napak označil za sovražni govor in kot takšen nesprejemljiv. Kot sem že povedal, je ta govor vse prej od tega: je osebna diskreditacija, gostilniški seksizem, groba žalitev, mačizem.

Janša tvit PS RTV MMC

Na tapeti se je znašel tudi predsednik Programskega sveta, dr. Mitja Štular, ker je v več svojih nastopih poskušal relativizirati Janševo dejanje. Kot je danes sam večkrat poudaril, se skoraj bolj problematizira njega kot Janšo.

Ena izmed njegovih obrambnih taktik je bila v zanikanju, da bi posamične izjave dajal v svojstvu predsednika tega organa. Na to je energično opozoril glede svojega nastopa v oddaji lastnega servisa – tam da je govoril v svojem imenu.

Toda v čigavi funkcije je nastopil Štular 23. marca letos v Odmevih? Res kot posameznik? Ni treba storiti veliko, treba je zgolj osvežiti spomin. Nanj se je takrat kot na prvega obrnila voditeljica Tanja Gobec. Poglejmo si krajši transkript z začetka pogovora z gostoma v studiu, pred katerim so zavrteli kratek prispevek:

»Dober večer, spoštovana gosta, strokovnjak za javno komuniciranje, Dejan Verčič, in predsednik programskega sveta, gospod Mitja Štular. Začniva midva. Slišali smo strokovnjaka, profesorja Milosavljevića, odziv vodstva hiše. Vi niste neposredno vodstvo hiše, v prenesenem smislu, kot šef Programskega sveta. Vaš odziv na ta tvit, vaša ocena?«

Voditeljica se je nanj nesporno naslavljala kot na predsednika Programskega sveta RTV Slovenija. Zaradi te funkcije je verjetno bil tudi povabljen, na ta način je bil tudi podpisan pod sliko. V celotnem nastopu niti enkrat ni opozoril, da podaja stališče le v svojem osebnem imenu. Nasprotno, v svojem nastopu se je večkrat skliceval na situacije in okoliščine svojega dela, npr. v stavku »mi se v Programskem svetu pogosto soočamo« ali »kako vzpostaviti takšne standarde v hiši«.

Nobenega dvoma ni, tam je bil kot njegov predsednik. Temu ni oporekal. Niti se na nobeni točki ni upiral, niti ni podal kakšnega disclaimerja. Zakaj nas torej slab mesec po svojem nastopu nenadoma prepričuje, da je tam stal kot posameznik? Jasno, da bi sebe razbremenil očitkov pred člani sveta. Ampak kako je pri tem prepričljiv? Približno toliko kot volk v »Rdeči kapici«, preoblečen v babico: v lutkovnem gledališču se mu otroci hihitajo, ker so ga prepoznali po velikih ušesih.

Štular tvit podpis

Nastop v Odmevih in splošno dogajanje okoli tvita sem že podrobneje analiziral. Zato zgolj v osvežitev: seveda nas je takrat zanimalo, kako bodo Janševi podaniki priskočili na pomoč svojemu šefu v godlji, imenovani neposrečen mačističen tvit.

V socioloških analizah strokovnjaki že leta ugotavljalo refleks, ki ga številni seksisti gojijo v sodobni kulturi posilstva, kot temu pravijo v feminističnih teoriji. V njej je spolno nasilje normalizirano in perpetuirano skozi jezik mizoginije. Obrambni refleks v prid posilstva je, če ga osvobodimo nekaj tančic, vselej preprost: »Saj je vendar hotela!« Saj je hotela seks.

V domači nekulturi političnih mojstrov diskreditacije se nam dogaja nekaj podobnega. V včerajšnjih Odmevih je predsednik Programskega sveta RTV nakazal, da te funkcije ne opravlja po naključju – tam je stal, da obrani lik in delo svojega varovanca in njegove besedne eskapade o dveh odsluženih prostitutkah iz iste javne hiše, Eugeniji Carl in Mojci Pašek Šetinc.

Ko je Štular pred voditeljico Tanjo Gobec prvič odprl usta, je prepoznavno imel v mislih zgoraj opisano strategijo: na prvem mestu ne bomo obsodili dejanja šefa SDS, ne bomo branili lastnih novinark v lastni hiši, ožigosanih za prostitutke, temveč jih bomo problematizirali. V smislu: Saj so vendar hotele. Saj so vendar želele, da jih nekdo označi za prostitutke. Podobno kot si je gotovo Jelena Aščić želela, da jo imamo za »kuzlo lažnivo«.

Štular zato ni presenetil, kot je hitel že v prvem stavku apelirati na »celotno konstelacijo te zgodbe«, ki da je nekoliko širša. Razpravo je želel že v prvem stavku preusmeriti v domnevno neprofesionalni prispevek novinarke Eugenije Carl, ki da je razjezil gospoda Janšo, kasneje je celo problematiziral še nek drug njen prispevek. Pričakovano celo s strani voditeljice, ki je nastopila izjemno pogumno: ob začetnem švrku, usmerjenem v reakcijsko medlost vodstva javnega servisa, je hitela Štularja ustavljati takoj, ko je zaznala njegovo izmikanje.

Nanizala je cel niz medklicev (»Lahko komentirate tvit, bomo potem prišli k vzrokom?«, »Oprostite, ker niste odgovorili na vprašanje«, »Najprej oceno tvita?«, »Torej tvita ne boste ocenili?«) in vztrajno minirala Štularjevo strategijo, kako večino minutaže pokuriti za preusmeritev teme.

Pomembna je bila, evidentno, predvsem viktimizacija žrtve, kazanje s prstom na novinarske prostitutke, ki domnevno slabo opravljajo svojo profesijo. In seveda je računal, da bo čisto na koncu, tako kot predsednik Pahor pred časom v zapisu o sovražnem govoru, moral nekako navesti tudi, da je Janševa izjava »neprimerna«. Minimizirano, kot čisto neobvezen in manjši dodatek, predvsem pa z zamikom in šele na drugem mestu.

Gobčeva je lahko svoje drezanje utemeljila tudi z nedavnim Janševim tvitom, kjer je novopečeni ekspert za medijsko prostitucijo prst usmeril prav v istega Štularja in ga označil za figov list – za nekoga, ki v »javni hiši«, kot ji pravi, ne poskrbi za red in disciplino, za spoštovanje strogih profesionalnih standardov, ki jih kršijo prostitutke. In res, Štular je hitel v Odmevih dokazati, da je slišal opozorilo in se varovancu z zamudo tako rekoč poskušal oddolžiti.

Več:

https://vezjak.com/2016/03/24/kako-ne-obsoditi-jansev-tvit-od-rtv-prostitutk-k-materinskemu-dnevu/

https://vezjak.com/2016/03/22/novinarske-prostitutke-so-plod-medijske-servilnosti/

https://vezjak.com/2016/03/26/prostitutke-in-medijski-zvodniki-kako-so-jansev-tvit-soustvarili-novinarji/

Janša na plačuje RTV prispevka: odprto pismo vodstvu RTV Slovenija

Odprto pismo vodstvu RTV Slovenija

Spoštovani, Janez Janša je na današnji izredni seji Odbora za kulturo na temo nedopustnih političnih pritiskov zaradi njegovega seksističnega tvita, namenjenega novinarkama RTV Slovenija Eugeniji Carl in Mojci Šetinc Pašek, povedal naslednje:

Nacionalna televizija, za katero plačujejo – jaz že dve leti ne več in pozivam tudi vse ostale, da s tem prenehajo – a velikanska večina odjemalcev električne energije plačuje to naročnino, ta televizija je po odločitvi vodstva, urednikov in neke novinarje, ocenila za primerno, da v osrednjem dnevniku, ki ga gleda 100.000 oziroma 200.000 ljudi, objavi poročilo gospe Carlove o tem, da so v nekem lažnem profilu neki člani SDS, in da baje še niso vsega tega tako hitro zanikali.

(Vir: http://www.sds.si/novica/janez-jansa-kljucni-problem-slovenskih-davkoplacevalcev-je-medijska-prostitucija-11616)

Predsednik SDS je s tem pred najširšo javnostjo naznanil, da že dve leti ne plačuje RTV prispevka in k temu pozval vse državljanke in državljane.

Po veljavnem Zakonu o RTV Slovenija, ki ga je po lastnem poznem priznanju spisal poslanec SDS Branko Grims v času njegovega vodenja vlade, je zavezanec za plačilo RTV-prispevka vsak, ki ima oz. uporablja radijski ali televizijski sprejemnik oz. katerokoli drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oz. televizijskih programov na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija.

O tem govori 31. člen Zakona. Nobenega dvoma ni, da je Janša na svojem domačem naslovu registriran kot odjemalec oziroma plačnik električne energije v javnem električnem omrežju – kar dokazuje njegova nenehna uporaba tehničnih predmetov, stalno spremljanje programa RTV Slovenija (in posledično preštevanje medijskih prostitutk in podeljevanje ti. piškotov novinarjem) in nenazadnje uporaba tviter računa.

V današnjem nastopu na istem Odboru za kulturo je direktor RTV Slovenija g. Marko Filli sicer že komentiral omenjeno izjavo, vendar je na Janšo zgolj apeliral, češ da pozivi k neplačevanju RTV prispevka povzročajo javnemu servisu škodo. Takšno stališče je močno pomanjkljivo.

Zato vodstvo RTV Slovenija sprašujem, kdaj bo s pomočjo službe za terensko kontrolo ali brez nje sprožilo prijavo na tržni inšpektorat zaradi suma prekrška neizpolnjevanja zakonsko določene obveznosti, za katero je predpisana globa. Izjavo predsednika SDS lahko namreč razumemo kot samoovadbo.

Prav tako sprašujem vodstvo, kaj bo storilo, da prepreči ali omili negativne posledice, ki sledijo ali bodo sledile takšnemu pozivu, zaradi katerega lahko pričakujemo nove prekrške neizpolnjevanja zakonsko določene obveznosti pri tistih državljankah in državljanih, ki se bodo klicu odzvali. Pričakovali bi namreč, da vodstvo stori vse za ustavitev finančne in moralne škode, ki je bila z Janševo izjavo in njegovim ravnanjem povzročena.

Boris Vezjak

1. april 2016

rtv

Kako ne obsoditi Janšev tvit: od RTV prostitutk k materinskemu dnevu

Se je v včerajšnjih Odmevih zgodil manjši incident v razpravi o Janševem zmerjaškem zapisu, kjer so gostili Dejana Verčiča in Mitjo Štularja?

Interni viri poročajo o pravcati vojni in notranjih pritiskih na urednike in vodstvo, da bi se v javnem zavodu sploh odločno zganili in na TV Slovenija vendarle vsaj poročali, zato je treba včerajšnji prispevek razumeti predvsem kot velik uspeh tistih, ki so tematizacijo zahtevali – kajti vodilni so pred to možnostjo bežali.

Odmevi tvit Štular Verčič

Seveda nas je zanimalo, kako bodo Janševi podaniki priskočili na pomoč svojemu šefu v godlji, imenovani neposrečen mačističen tvit.

V socioloških analizah strokovnjaki že leta ugotavljalo refleks, ki ga številni seksisti gojijo v sodobni kulturi posilstva, kot temu pravijo v feminističnih teoriji. V njej je spolno nasilje normalizirano in perpetuirano skozi jezik mizoginije. Obrambni refleks v prid posilstva je, če ga osvobodimo nekaj tančic, vselej preprost: »Saj je vendar hotela!« Saj je hotela seks.

Kaj se je dogajalo v Odmevih

V domači nekulturi političnih mojstrov diskreditacije se nam dogaja nekaj podobnega. V včerajšnjih Odmevih je predsednik Programskega sveta RTV nakazal, da te funkcije ne opravlja po naključju – tam je stal, da obrani lik in delo svojega varovanca in njegove besedne eskapade o dveh odsluženih prostitutkah iz iste javne hiše, Eugeniji Carl in Mojci Pašek Šetinc.

Ko je Štular pred voditeljico Tanjo Gobec prvič odprl usta, je prepoznavno imel v mislih zgoraj opisano strategijo: na prvem mestu ne bomo obsodili dejanja šefa SDS, ne bomo branili lastnih novinark v lastni hiši, ožigosanih za prostitutke, temveč jih bomo problematizirali. V smislu: Saj so vendar hotele. Saj so vendar želele, da jih nekdo označi za prostitutke. Podobno kot si je gotovo Jelena Aščić želela, da jo imamo za »kuzlo lažnivo«.

Štular zato ni presenetil, kot je hitel že v prvem stavku apelirati na »celotno konstelacijo te zgodbe«, ki da je nekoliko širša. Razpravo je želel že v prvem stavku preusmeriti v domnevno neprofesionalni prispevek novinarke Eugenije Carl, ki da je razjezil gospoda Janšo, kasneje je celo problematiziral še nek drug njen prispevek. Pričakovano celo s strani voditeljice, ki je nastopila izjemno pogumno: ob začetnem švrku, usmerjenem v reakcijsko medlost vodstva javnega servisa, je hitela Štularja ustavljati takoj, ko je zaznala njegovo izmikanje.

Nanizala je cel niz medklicev (»Lahko komentirate tvit, bomo potem prišli k vzrokom?«, »Oprostite, ker niste odgovorili na vprašanje«, »Najprej oceno tvita?«, »Torej tvita ne boste ocenili?«) in vztrajno minirala Štularjevo strategijo, kako večino minutaže pokuriti za preusmeritev teme.

Pomembna je bila, evidentno, predvsem viktimizacija žrtve, kazanje s prstom na novinarske prostitutke, ki domnevno slabo opravljajo svojo profesijo. In seveda je računal, da bo čisto na koncu, tako kot predsednik Pahor pred časom v zapisu o sovražnem govoru, moral nekako navesti tudi, da je Janševa izjava »neprimerna«. Minimizirano, kot čisto neobvezen in manjši dodatek, predvsem pa z zamikom in šele na drugem mestu.

Gobčeva je lahko svoje drezanje utemeljila tudi z nedavnim Janševim tvitom, kjer je novopečeni ekspert za medijsko prostitucijo prst usmeril prav v istega Štularja in ga označil za figov list – za nekoga, ki v »javni hiši«, kot ji pravi, ne poskrbi za red in disciplino, za spoštovanje strogih profesionalnih standardov, ki jih kršijo prostitutke. In res, Štular je hitel v Odmevih dokazati, da je slišal opozorilo in se varovancu z zamudo tako rekoč poskušal oddolžiti.

Janša prostitucija tvit Štular

Njegov trik preusmeritve pozornosti skozi perverzno viktimizacijo žrtev ni bil edina tragična reakcija na nesprejemljivo Janševo dejanje. Od vodstva RTV bi morali pričakovati ne samo takšno ali drugačno obsodbo, terjati bi moralo tudi opravičilo. Ali celo napovedati, da Janše ne bo vabilo v svoje programe tako dolgo, dokler se ta ne bo opravičil. Seveda, enako bi moralo dosledno ravnati pri vseh politikih.

Napaka je očitno bila že, ob dovolj verjetnem pričakovanju, kako bo Štular reagiral, da se je takšno osebo v Odmeve sploh povabilo. Nič hudega, če je predsednik programskega sveta, toliko slabše zanj.

Bledičnost izjave vodstva RTV Slovenija

Med najbolj bizarne reakcije smo žal primorani prišteti stališče vodstva RTV. Spet smo lahko videli na delu nenavaden in vztrajen Angst pred Janšo. Njihova reakcija je zvenela popolnoma pahorjansko, v krčevitem strahu pred zamero, hkrati je bila tudi izsiljena, najbrž že s strani zaposlenih. Šla je tako daleč, da je Janšo anonimizirala, stališče pa posplošila na raven nekega univerzalističnega zavzemanja za več strpnosti in kulture v komuniciranju:

»V zadnjem času smo na družabnih omrežjih priča porastu sovražnega govora in nedopustnih pritiskov na novinarje RTV Slovenija, ki opravljajo svoje delo skladno z visokimi profesionalnimi standardi in družbeno odgovorno. Na RTV Slovenija pozivamo vse déležnike, še posebej pa javne osebnosti, ki imajo v družbi posebno vlogo, k strpni in argumentirani komunikaciji, sovražni govor in nedopustne pritiske pa ostro obsojamo.«

Bolj od tega, da pisci odziva čisto konkretno ne omenjajo ne Janše in celo ne lastnih novinark, raje jih preprosto zatajijo, je boleče dejstvo, da smo ga nekateri, v prav takšni formi, lahko napovedali. Vodstvo RTV v svoji politični previdnosti in naklonjenosti pač ne more več presenetiti. Če v pedagoške namene za kanček pretiravam, potem bi dejal, da je podano stališče podobno reakciji kakšnega amaterskega društva za pravice žensk, ki bi konkretno posilstvo v nekem kraju pospremilo z ugotovitvijo, da je potrebno v komuniciranje med moškimi in ženskami vnesti več strpnosti, sicer pa, kakopak in čisto mimogrede, takšno dejanje obsoja.Temu se pač reče mimikrija obsodbe – kako nekaj obsoditi, da ne bo bolelo tistega, ki ga obsojate. Ker se mu pač ne želite zameriti.

Srečen materinski dan!

Lep zgled istega je prišel tudi s politične strani. Novopečena sopotnica gospoda Janše, ki bi po nekaj letih ohlajenih odnosov z njim zdaj rada skupaj s SDS in SLS gradila novi Demos 2.0, je Ljudmila Novak. Če beremo STA, je uspela priti celo do materinskega dneva:

Predsednica NSi Ljudmila Novak je glede tega tvita po posplošeni naznanitvi, da so »ženske pogosto izpostavljene neprimernim komentarjem« prešla k bolj partikularni ugotovitvi, po kateri so tiste, ki nastopajo v javnosti, veliko bolj izpostavljene kot moški in zato tudi večkrat deležne neprimernih komentarjev ali opazk.

Ob tej priložnosti je Novakova vsem ženskam zaželela, naj bodo ponosne, vsem materam pa čestitala ob skorajšnjem materinskem dnevu. “Želim, da se ženske kljub takšnim komentarjem ne bi umikale iz javnega in iz političnega življenja,” je dejala.

Vnovično izmikanje in preusmeritev pozornosti – v argumentacijskem smislu menjava teme in red herring – sta navrgla celo predčasno čestitko vsem materam in globinsko ugotovitev, da so ženske bolj izpostavljene v javnem diskurzu od moških, celo priporočilo, da naj bodo ponosne na svoj spol. Človek ne more verjeti, da so mediji, uspeli odziv predsednice NSi zapakirati v »ostro obsodbo« in Novakovo obravnavati skupaj z drugimi. V njenem statementu pač ni niti trohice obsodbe.

Čeprav je tokrat odzivnost, vzeto generalno, bila ustrezna dogodku: od večjih medijev v dveh in pol dnevih skupaj o tem ni pisal le Večer, med drugimi bi težko iskali takšnega, ki bi temo prezrl. Odzval se je aktiv novinarjev RTV Slovenija, odzvalo se je Društvo novinarjev Slovenije, uredništvo Televizije Koper – Capodistria je poskušalo v ostrini popraviti pričakovano praznino v izjavi vodstva. Vsi so dovolj eksplicitno opozorili na vse nevarne elemente takšnega tvita: pritisk na novinarje, možno samocenzuro, diskreditacijski in seksističen diskurz.

Jack Nakladač

Neizmerno presenečenje je sledilo v reakciji desnega in Janši naklonjenega Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), ki je osupnila celo predsednika SDS, zato se je z žalitvijo moral odzvati celo nanj. V ZNP so namreč tvit nesporno obsodili in s tem s kakšno svojo izjavo prvič v svoji zgodovini kritizirali Janšo, v drugem koraku pa napadli novinarko.

Janša tvit prostitucija ZNP

A ni zaleglo,  Janša je v svoji tviteraški aktivnosti, reakciji na reakcijo drugih, podivjal z novimi in novimi opletanji proti novinarjem, kot da bi želel pokazati, da ne bo popustil in se še manj opravičil. Medijske prostitucije je med drugimi obtožil še POP TV, vmes pa je v enih izmed replik namignil, kaj utegne biti njegova prihodnja obrambna taktika: vse skupaj je bila le provokacija.

Če sem lahko metaforičen v pedagoške namene: prvak SDS nastopa kot kakšen verbalni tviter Jack Nakladač Razparač, ki išče vedno nove žrtve med prostitutkami in je ob vsaki še bolj samozavesten, ker ga policija ni ujela. Ob tem se nam smeje v brk in vsem po vrsti odkrito signalizira, da obsodbe niso bile uspešne.

In kot smo lahko v prispevku v Odmevih slišali, je poslanec Grims v svojem komentarju dodal, da je bil njegov nadrejeni še blag in prijazen. Res lahko pričakujemo, da bodo novinarji opravili svojo dolžnost in ga pobarali, kakšna je videti prava ostrina po njegovem.

Janša POP TV tvit prostitucija

Janša tvit prostitucija razžalitve

Ob dnevu svobode tiska: domači mehkovretenčarji

Za Janeza Janšo je novinarska peticija proti njemu s 571 podpisi še vedno travmatična rana. Nič čudnega, če v nizu diskreditacij za F571 (glej slovar), kot ga poimenuje, naniza celo vrsto diskreditacijskih epitetov, kolikor jih je pač mogoče skrčiti v nesramno omejujočih 140 znakov tvita: mehkovretenčarji, razširjevalci laži, vzpodbujevalci sovraštva, zagovorniki zločina. Kako impresiven bi bil seznam šele zunaj prostora čivkanja?

Janša F571 mehovretenčarji tvit

K tvitu je dodana povezava na skene originala vseh podpisanih novinarjev.

peticija 571 faksimile

peticija 571 faksimile 2