Cenzura v Delu: ko izginejo deli intervjuja z Vido Žabot

Tokrat je Miha Mazzini v besedilu »Virus kot božja kazen« opazil, da intervju Vesne Milek s psihologinjo, terapevtko in filozofinjo Vido Žabot, kot so jo predstavili, vsebuje precej čudaška stališča z vidika klasične in sodobne fizike, celo zdrave pameti:

»Znanstveniki fiziki pravijo, da ima sars-cov-2, kot vsi drugi virusi, zaprto elektromagnetno strukturo, ki vibrira s frekvenco od 5,5 Hz do 14,5 Hz. Strah ima frekvenco od 0,2 do 2,2 Hz, torej pripravi ugodno polje za virus. Velikodušnost, hvaležnost, sočutje pa vibrirajo od 45 do 150 Hz. Ta frekvenca virus naravno uniči.«

Božja kazen

Ob tem povsem upravičeno izpelje etično nedopustnost teh sicer bizarnih fizikalnih stališč: velikodušni, hvaležni, sočutni nikoli ne zbolijo, to smolo imajo sebični, nehvaležni, ljudje brez sočutja. Skratka, podležejo slabi ljudje, ostali bodo le dobri. Ergo: virus svet le čisti in je torej božja kazen, zato lahko Mazzini zapiše:

»Zanima me, si upa Vida Žabot oditi v Bergamo in sorodnikom umrlih povedati, naj bodo veseli, saj so se znebili slabih ljudi?

Kaj pa Vesna in Ali? Ko bodo pri nas začeli še množičneje umirati, bosta hodila okoli in govorila, ja, ni škode, umrl je slab človek?«

V Delu virus ne vibrira več

In ja, seveda ima povsem prav! No, ampak zdaj se je Delo odločilo za res radikalno gesto, kakršno težko srečamo: za cenzuro. V svoji spletni inačici je omenjeni del preprosto izbrisalo, skupaj z vprašanjem. Ne obstaja več. S tem se je ohranil le v tiskani verziji na izpostavljenem citatnem mestu – tega pa po vsem sodeč ne morejo več črtati, razen če natisnejo novo edicijo, prekličejo staro in bralce prosijo, da pozabijo, kar so prebrali:

O primerih medijske cenzure sem pisal večkrat, predvsem z vidika dopuščanja in nedopuščanja tem ali avtorjev, v čemer so npr. pri Večeru, Delu, Dnevniku in RTV Slovenija neprekosljivi mojstri, primer cenzure v Vido Žabot pa je klasičen.

Upravičljivost posegov

Čudne uredniške preference in naracije časopisa Delo so sicer stalnica, le nekaj zgledov: Delov avtor z Doba: Bavčar in vprašanje medijske pristranosti, Kako odtaliti hladilnik: pri Delu stojijo za svojimi besedami ali Delova preživeta nedelja pri Štajerski vardi: med ljubitelji lepot planeta.

Zlahka si lahko predstavljamo, da bi tovrstni cenzurni poseg bil upravičljiv, če bi odgovorni recimo ugotovili, da so objavili informacijo, ki neposredno ogroža nevarnost ljudi, vsebuje sovražni govor ali je primer nedopustne diskriminacije. Ampak, kot zakleto, teh največkrat domači novinarji ne odstranijo. Svež primer je drugačen, vsebuje znanstveno abotnost, s cenzuro hitijo skrivati lastne napake. Sicer pa Mazziniju v njegovi medijski kritiki po svoje zavidam: očitno ima bistveno večjo moč nad uredniki, da se ti zganejo, ko jim pokažeš na njihovo napako, sicer tokrat z manevrom novinarsko nedopustne cenzure.