Po razkritjih tednika Mladina in danes recimo tudi Večera je vse bolj jasno, da se v Sloveniji dogaja kolosalna volilna prevara – če uporabim utečeni žargon tistih, o katerih govorim.

Namigi, da se Janševi mediji, z njihovo pomočjo pa tudi kampanja SDS, financirajo s pomočjo madžarskega kapitala s tamkajšnjo oblastjo povezanih podjetij in po vsem sodeč zaradi prijateljskih povezav med Janezom Janšo in Viktorjem Orbanom, je vedno več. Izjemno rutinska in dodelana kampanja, v marsičem tako rekoč zgledna in takšna, da morda prekaša skorajda vse, kar smo spremljali od osamosvojitve naprej, seveda govorim le z vidika učinkovitosti in obsega, pa ima veliko lepotno napako. Kot so danes, ne sicer prvi, zapisali v Večeru, izigrava prepoved financiranja političnih strank iz tujine:

Zakon o političnih strankah prepoveduje finančno pomoč iz tujine. Računsko sodišče ob tem pojasnjuje, da se dokapitalizacije podjetij, v katerih ima politična stranka lastniški delež, sicer po zakonu o političnih strankah ne šteje za financiranje strank. Toda pozor! “Če pa bi to podjetje stranki bodisi dalo donacijo bodisi izvedlo brezplačno storitev ali odobrilo tako imenovani izredni popust ali kako drugače dalo prispevek, pa bi se takšna ravnanja štela za financiranje političnih strank,” nam odgovarjajo z računskega sodišča. In prav to se je začelo dogajati v zadnjem času, saj so se, kot je opozorila minuli teden Mladina, začeli na Facebooku in Instagramu pojavljati predvolilni oglasi stranke SDS, ki jih plačujeta Nova24 in Demokracija, kar pomeni, da se madžarski denar že neposredno troši za predvolilno kampanjo SDS.

Janša prizna madžarski kapital

Janša je v volilnem nastopu 21. maja letos v pogovoru s Slavkom Bobovnikom na TV Slovenija prostodušno priznal, da obstajajo madžarske investicije v kampanjo. Takšno priznanje, res neobičajno zanj, je strahovito pomembno in bi moralo zadostovati najmanj za javno obsodbo, če že ne postati dokazna evidenca pri morebitnem pregonu. Citiram po Odmevih, kaj sta oba sogovorca dejala, objavljam pa tudi video posnetek:

Slavko Bobovnik: »Vam madžarski kapital v takšni ali drugačni obliki pomaga voditi razmeroma obsežno in za zdaj uspešno predvolilno kampanjo.«

Janez Janša: »Vi govorite o…«

Slavko Bobovnik: »…sofinanciranju nekaterih podjetij, ki so tako ali drugače povezana s stranko.«

Janez Janša: »Ja, ampak to je pač ena taka kapljica v morje, če pogledamo, koliko tujega kapitala je investirano v slovenskih medijih, ne. Mogoče je to pol promila, ne.«

 

Nova novinarska metoda: preverjanje dejstev

Po zelo konzervativnih ocenah so madžarski »investitorji« v stranko SDS doslej položili za okoli 2,2 milijona evrov. Bobovniku svojega sobesednika pač ni uspelo ustaviti z vprašanjem, kaj pomeni omenjena polovička promila pri že sicer sumljivem poslu.

Nesporno je Janša namreč povedal tole: da je tuj kapital v slovenskih medijih zastopan v nič manj kot 4,4 milijarde evrih, oziroma 4400 milijonih evrov. Pričakovali bi, da bodo slovenski novinarji, zadnje čase navdušeni nad tehniko »preverjanja dejstev« (fact checking), omenjeno izjavo zagrabili in raziskali to domnevno kapljico v morje. Sploh zato, ker je postavljena kot izmikajoč odgovor na zoprno vprašanje o nezakonitem financiranju – no, tudi tega dejstva Bobovnik strogo vzeto ni omenil.

Da se razumemo: tudi če bi v Sloveniji res bilo za 4,4 milijarde evrov investicije v naše medije, kar je neizmerna laž, bi Janša v svojem odgovoru še vedno varal – kazanje s prstom na druge namreč v tem primeru ni enakovredno, saj pri preostalih 4,4 milijarde evrih ne bi govorili o financiranju volilnih kampanj, in to nezakonitem. Primerja se torej neprimerljivo, vse skozi taktiko red herring.

Lažne novice in nove težave boja proti njim

Omenjeni fact checking nesporno sodi v sicer hvalevreden odziv na razrast fenomena fake news in poresničnosti sodobnih medijev. Težava je v tem, da so lažne novice v daleč največ primerih, morda v več kot 90 odstotkih, takšne narave, da jim fact checking ne pride do živega. Preprosto zato, ker manipulacija in propagandizem običajno nista zvedljiva na faktične preverbe. S tem se ustvarja napačen in tudi nevaren splošni vtis, da smo z njimi »opravili«, da smo jih uspešno zajezili. Fokus postane usmerjen v napačno smer. Seveda ne gre niti spregledati, da fact checking po novem velikokrat služi še enemu napačnemu poudarku, novi naracijski tehniki: senzacionalističnim postopkom, ki postanejo sami sebi namen in s katerimi pri medijskem uporabniku zadovoljimo instantne občutke o tem, da nam nekdo laže, in predvsem momentu emocionalne potešitve.

Kako so Luko Mesca postavili na laž – in se zmotili

A recimo, da so to le slabosti in možnosti zlorab, ki začetne pozitivnosti pristopa pač ne morejo postaviti pod vprašaj. Če so pri zgornjem citatu mediji pri nas povsem odpovedali, saj nisem zasledil niti enega samcatega namiga, da bi v Janševi izjavi bilo kaj narobe, se je zadnja zloraba preverjanja dejstev zgodila včeraj. Najbrž ni edina.

V večernem soočenju nekaterih strankarskih prvakov s štirimi gospodarstveniki so na POP TV so znova izvedli preverjanje dejstev v okviru svoje sicer pohvalne akcije z naslovom »Dejstva«.

Če prav razumem, je dr. Anže Burger s FDV, sicer znan tudi kot svetovalec nekdanjega neoliberalnega ministra Janeza Šušteršiča, zagovornik nižanj davkov in privatizacije vsega državnega premoženja s FDV), kot neresnično prepoznal izjavo Luke Mesca o tem, da smo »na repu izdatkov za raziskave in razvoj« v EU«. Na POP TV so »napačno dejstvo« povzeli takole takole:

»Trditev koordinatorja Levica Luke Mesca ne drži. Po podatkih Eurostata smo v povprečju EU28 in sicer okrog 2 odstotka BDP za leto 2016.«

A tu je težava. Namreč tudi posnetek izjave pokaže, da je Mesec nesporno omenjal »javna«, torej proračunska sredstva.  Dejal je:

»Podvojiti javne investicije v razvoj in raziskovanje, kjer smo na repu Evrope. Samo Slovaška je za nami.«

Fact checking je naletel na nerodno oviro, pripis neresnice je sam postal neresničen. Mesec je nesporno referiral na »javne investicije«, govoril je o proračunskih sredstvih, in tu smo po podatkih SURS na 0,40 v letu 2016, kar pomeni, da smo na repu. Komentator, ki išče napačna dejstva, pa je upošteval vsa sredstva, torej tudi iz zasebnega sektorja, in ta res znašajo okoli 2 odstotka za omenjeno leto, s tem pa smo res v povprečju EU28. Mesec je imel prav, pregledovalec dejstev se je očitno motil.

Fact checking je torej, hote ali nehote, pristransko ali nepristransko, naredil škodo tako politiku kot lastni verodostojnosti – in zato bi opravičilo POP TV moralo biti dvojno.

*P.S. Dopisujem: kasneje so svojo napako popravili s tem, da so javno dopisali, da izjava Luke Mesca drži. Njihov popravek besedila v duhu korektnosti objavljam spodaj:

Štiri dejstva o verjetnem zmagovalcu volitev

Če bo Janša prihajajočo nedeljo zmagal, kar nakazujejo skoraj vse ankete, potem bo uspešen zaradi štirih medsebojno povezanih »dejstev«, če smo že pri njih: izjemno razkošne, z madžarskim kapitalom oplemenitene kampanje, nesposobnosti slovenskih nadzornih organov ob izigravanju pravil naše zakonodaje glede financiranja strank, po vsem sodeč tudi luknjičavosti omenjene zakonodaje in končno lenobne pristranosti slovenskih množičnih medijev, ki preverjajo dejstva le takrat, ko se jim zljubi, in na način, ki se jim v tistem trenutku arbitrarno zdi pravšnji.