Zakaj se v novem predvolilnem videospotu stranke SDS ob Janševih rokah ne pojavi napis »Te roke bodo delale na tem, da ozdravijo Slovenijo?«

Odgovor je silno preprost: ker bi potem idejni plagiat bil tudi na tekstovni ravni preveč očiten. In za domači okus morda preveč osladen. Kot se je razkrilo včeraj, je omenjeni spot po vsem sodeč praktično identičen nekemu drugemu. Tistemu, ki ga je v ameriških predsedniških volitvah 2016 posnel predsedniški kandidat Ben Carson; kasneje je izpadel iz tekme, podprl kandidata Donalda Trumpa in od marca 2017 je minister za stanovanjsko problematiko in urbanizem. Spot so kasneje nekateri označili za najboljši in najbolj učinkovit republikanski politični oglas istega leta. Spodaj objavljam oba:

Roke, ki delajo

Carsonov enominutni izdelek nosi naslov »These hands« in v njem nastopajo »mali ljudje« različnih profilov; vsi med njimi nam kažejo svoje dlani, na katerih piše »Te roke«. No, tudi v spotu SDS se zgodba ponovi. V obeh ob koncu nastopita še oba glavna protagonista. Na rokah Bena Carsona je med rokama, na katerih piše »Te roke«, dodan še del stavka, ki se nato v celoti glasi »These hands are working to heal America«. Pri Janezu Janši se, očitno zaradi usklajevanja z osnovnim sloganom kampanje, pojavi napis »Te roke bodo delale #ZATE, dokler bo treba.«

Enominutni posnetek je v primeru Carsona postal nekoliko daljši pri Janši, dolg je minuto in 26 sekund. Umirjena klavirska glasba v obeh sicer ni identična, vendar nadgrajuje tudi siceršnjo idejno in grafično podobnost obeh izdelkov. Ne more biti dvoma, da si je nekdo privoščil kopiranje.  Z dovoljenjem ali brez? Kolikor vem, je podobnost prvi razkril Žurnal24 in pri tem navajal novinarja POP TV, Jureta Tepino. Ta je na socialnih omrežjih zapisal, da se je naslovil na stranko SDS in zahteval pojasnila glede avtorskih pravic. Rezultatov še ni objavil. Kasneje sem na podobnost spotov opozoril sam na Facebooku.

Vsi kradejo, le sifilis je originalen

Ni prvič, da so Janšo ujeli pri plagiatih. Najbolj znamenit primer je prepisani govor, povzet po Tonyju Blairu. Nasprotno, na vse načine je to zanikal. Morda lahko tudi tokrat pričakujemo podobne načine izvijanja. V že zapisanem smislu:

Najprej so rekli, da gre za besede, ki jih uporabljajo vsi. Potem so rekli, da tako ali tako vsi prepisujejo. Nato so rekli, da so kradli že ukradeno robo. Na koncu pa so rekli, da so drugi kradli v njihovem imenu.

Začnimo z analogijo iz vica. Ko vojna ladja zapušča pristanišče, na pomolu stoji dekle in maha mornarju, ta pa ji vpije: »Dolarji so ponarejeni!«. Dekle se ne pusti motiti in mu vrne: »Nič hudega, sifilis je pa originalen!«

Blairov svetilnik za najboljše

Mladina je bila tista, ki je poleti 2006 razkrila, da je bil omenjeni udaren in kasneje s strani Večera tudi z bobom nagrajeni govor tedanjega predsednika vlade ob 15. obletnici razglasitve državnosti dejansko ukraden – in da je plagiat govora, ki ga je imel Blair leta 1997. Janša nikoli ni priznal, da si je velik del govora preprosto sposodil – in pri tem uporabil dobesedne stavke. Tudi tokrat si ne smemo domišljati, da bo prišlo do priznanja ali še manj kesanja.

Bolj nas mora skrbeti nekaj drugega. Takrat je bila tednik Mladina v svojem odkritju precej osamljen. A po svoje razumljivo: večina medijev je bila pod nadzorom Janše, zato so novinarji raje molčali – iz prepričanja ali iz previdnosti. Danes je situacija drugačna – in do volilnega molka je še točno tri dni.

Zakaj to omenjam? Kdo bi si mislil, da se novice o plagiatih nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami v domačih množičnih medijih leta 2018 širijo s tako nenavadno počasnostjo? Oziroma – da se ne? Vse oči novinarske srenje so uperjene v volilno dogajanje, na vsak korak vsakega kandidata, javna opozorila o Janševem plagiatu pa kar ostajajo spregledana?

Samo zate: madžarski kapital

Situacija je analogna tisti, o kateri sem pisal včeraj: ni prave želje po fact checking glede financiranja nekaterih strank iz tujine, tudi ne o poročanju o tem, še manj o problematizaciji istega. Vse kaže na to, da strankarski politični slogan ZATE v slovenski inačici pomeni naslednje: da za nas delata uvožena madžarski kapital in ameriške ideje. Slovenski nacionalizem, samozavest in sproščenost so de facto po svojem poreklu postali  madžarski in ameriški.

Več:

O Janševem plagiatu

Kapljica v morje madžarskih investitorjev: kako je nekdo pozabil preveriti dejstva