::: Quis custodiet ipsos custodes? :::
»Slovenija je najboljša v Evropi v boju s koronavirusom«, pravijo vladajoči. Pa to res drži? Že nekaj tednov čakamo na odziv slovenske in morda evropske epidemiološke stroke, ki bi prepričljivo pritrdila ali zavrnila zadnje korake slovenske vlade glede boja proti virusu. Kot vemo, je vlada preklicala epidemijo sredi maja, čeprav se bo Odlok o preklicu epidemije... Continue Reading →
Igralec in komik Boris Kobal se je po dolgem čakanju le pisno opravičil za svoje plagiiranje, v isti sapi pa nas v svojem prvem in »ekskluzivnem« nastopu na Planet TV prijazno povabil v Špas Teater, kjer bo te dni znova nastopal v svoji stari komediji v številnih mestih. V minulih mesecih smo bili deležni zanimive... Continue Reading →
Zakaj se v novem predvolilnem videospotu stranke SDS ob Janševih rokah ne pojavi napis »Te roke bodo delale na tem, da ozdravijo Slovenijo?« Odgovor je silno preprost: ker bi potem idejni plagiat bil tudi na tekstovni ravni preveč očiten. In za domači okus morda preveč osladen. Kot se je razkrilo včeraj, je omenjeni spot po... Continue Reading →
Ko sem danes na svojem domačem naslovu iz predalnika potegnil pisemce Janševe SDS, v katerem me vabijo na »posvet z vami« s priloženim vprašalnikom, kjer bi moral z DA ali NE odgovoriti na šest sugestivnih, manjkajočih vejic polnih vprašanj, sem se ustavil že pri uvodnem stavku. Ta se sladkobno glasi: V Slovenski demokratski stranki smo... Continue Reading →
Živemu človeku se res vse pripeti: ko sem v soboto zagledal poudarke zadnjega nastopa predsednika republike, me je prešinil nekakšen déjà vu. Zazdeli so se močno znani. Kaj kmalu sem na svoji strani ugotovil, da sem jih, med kakimi 70 in več zapisi, komentiral že pred dvema letoma. No, vsaj nekatere. Navidezna časovno-logična uganka, kako napisati... Continue Reading →
Najprej so rekli, da gre za besede, ki jih uporabljajo vsi. Potem so rekli, da tako ali tako vsi prepisujejo. Nato so rekli, da so kradli že ukradeno robo. Na koncu pa so rekli, da so drugi kradli v njihovem imenu. Začnimo z analogijo iz vica. Ko vojna ladja zapušča pristanišče, na pomolu stoji dekle... Continue Reading →
»Ne želimo biti nič manj kot ena najboljših držav na svetu, biti eden svetilnikov 21. stoletja«. Od kod taka samoumevna gotovost premierja v svečanem govoru? Res hrepenimo po tem, da smo najboljši in drugim za zgled? Nas je kdo kaj vprašal ali je to razumljivo po sebi? Pomislimo: ne zahteva preveč naprezanja, da si neprekosljiv,... Continue Reading →