Svetilnik za 21. stoletje: biti najboljši v boju proti virusu

»Slovenija je najboljša v Evropi v boju s koronavirusom«, pravijo vladajoči. Pa to res drži?

Že nekaj tednov čakamo na odziv slovenske in morda evropske epidemiološke stroke, ki bi prepričljivo pritrdila ali zavrnila zadnje korake slovenske vlade glede boja proti virusu. Kot vemo, je vlada preklicala epidemijo sredi maja, čeprav se bo Odlok o preklicu epidemije uporabljal od 31. maja. Če pustimo manjši trik ob strani, je Janševa vlada s tem sicer dosegla svojih pet minut pozornosti pri evropski in svetovni javnosti pod naslovi »Slovenija prva v Evropi preklicala epidemijo«, žal pa nismo dočakali odziva nespolitiziranega dela strokovnih krogov in tudi ne ustreznega novinarskega pritiska na politično nastavljeni del stroke.

Biti najboljši

Obsedenosti z »biti prvi« in »biti najboljši« se je zdaj pridružila še trditev, da je Slovenija najboljša evropska država v boju proti covidu-19. Na veliko smolo in tudi tokrat žal zelo pričakovano se medijski mainstream ni ustrezno odzval na nov izziv, ki je dokaj preprost. Pregledal sem evropske statistike in zapisov, ki bi temu pritrjevali, nisem zaznal. Tudi ne drži, da bi v evropski ali svetovni mediji izpostavljali tak podatek  in se priklonili slovenskemu uspehu – o tem na veliko poročajo le domači mediji strankarsko-režimske provenience ali morda še redko kakšen od tujih, ki pa zgolj povzemajo trditev slovenske vlade.

Preveriti podatke je dokaj enostavno. Če bi Slovenija resnično bila najuspešnejša evropska država, bi se to moralo poznati v številkah okuženih z virusom in smrtnih primerih. Vzemimo le Evropsko unijo: na današnji dan je bilo v Sloveniji 1468 primerov okužb in 106 mrtvih (na milijon prebivalcev 706 in 51), ampak tukaj so še Slovaška s 1504 in 28 (275 in 5), Litva s 1616 in 63 (593 in 23), Estonija s 1821 in 64 (1373 in 48), Hrvaška z 2243 in 99 mrtvih (546 in 24).

Smo le četrti ali peti v Evropi

Ti podatki nesporno pokažejo, da so glede števila okužb na milijon prebivalcev pred nami v Evropski uniji zanesljivo Slovaška, Hrvaška in Litva, glede števila smrti na milijon prebivalcev pa Slovaška, Litva, Hrvaška in Estonija. Rezultat Slovenije gotovo ni slab, vendar ne ustreza začetni hvali slovenske vlade, ki jo v njenem imenu podaja le ena stranka po načelu »Vlada, to smo mi« oziroma po načelu »Uspehi Slovenije so uspehi stranke SDS«. Kot vidimo, nam v najboljšem primeru pripada četrto ali peto mesto, če že sprejmemo smiselnost tovrstnih rangiranj.

Nekateri avtorji pri tem navajajo štiri glavne dejavnike razlage, zakaj se virus širi različno hitro – to so kultura, podnebje, demografski položaj in odziv vlade. V Srednji in Vzhodni Evropi je prisotna mentalitetno dovolj »hladna« kultura, ki omogoča razmeroma enostavno vzdrževanje socialne distance, ljudje pa so se držali omejitev, ki jih nalaga vlada.

Demografija nam je tudi v prid, še navajajo. V povprečju je odstotek starejšega prebivalstva v tem delu Evrope nižji kot v Evropski uniji (19,8 odstotka), denimo starejšega prebivalstva je najmanj na Slovaškem (15,8 odstotka) in na Poljskem (17,2 odstotka).

Triglav premajhen

Od kod obsesija po tem, da bi morali biti najboljši? Spomnimo na dva bivša komunista, ki sta si to vedno želela in še danes bistveno oblikujeta Slovenijo in jo celo vodita – kot predsednik vlade in predsednik republike. O Borutu Pahorju sem pisal leta 2006 ob priložnosti njegovih obljub na čelu stranke SD, ko je pripravil nov program stranke z naslovom »Slovenija v vrhu sveta« in obljubljal najmanj Mont Everest namesto Triglava (Triumf slovenske volje).

V istem besedilu pa sem že opazil neverjetno podobnost v obsedenosti z »najboljšostjo« v govoru tedanjega in sedanjega predsednika vlade, izrečeno ob približno istem času, ko je svojo najavil Pahor: ob petnajsti obletnici razglasitve državnosti. Zapisal sem:

Zgodba se ne zaključi: triumf volje najboljših bo dosežen tudi z rabo pridevnikov »boljši« in »najboljši«, ponovljenih nič manj kot trinajst krat. Vloga državljanov je instrumentalizirana dobesedno: »Na poti k temu cilju bomo posegli po najboljšem, kar je v našem narodnem značaju. Tudi, če se je v preteklosti ponekod skrilo še tako globoko. Ustvarjalnost. Delavnost. Podjetnost. Predanost. Pravičnost. Odprtost. Strpnost. Poštenje. Solidarnost. Stare slovenske vrednote. Nova slovenska samozavest.«

Bil je plagiat

Ja, skoraj dve leti kasneje sta tednik Mladina in Borut Mekina prva razkrila, da je šlo za plagiat, ki ga Janša kasneje nikoli ni priznal (O Janševem plagiatu). V svojo obrambo je povedal: »Uporabil sem stavke in besedne zveze, ki jih državniki ob takšnih priložnostih uporabljajo.« Kasneje je za udarne besede prejel Večerovo nagrado »bob leta« – kar ni bilo težko, saj je bil Večer v njegovih političnih rokah, česar v tem časopisu sicer tudi nikoli niso priznali. Njegove ukradene besede »Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši« so maja 2020 spet aktualne, znova smo ena najboljših držav na svetu, eden svetilnikov 21. stoletja.

Če je Blairov govor bil ukraden, pa zdaj čakamo na merodajno presojo, ali so ukradene tudi statistike o slovenski »najboljšosti« glede koronavirusa – če koga moja ocena ni prepričala.