Pahor upa, in zato dobi mimogrede 3500 všečkov v enem dnevu, da ga niso videli člani »njegovega« odbora za podnebno politiko. No, seveda je storil vse, da bi ga videli z objavo na instagramu:
borutpahor Iz tržnice. Poln vseh sort. Ker mi je zmanjkalo bio vrečk, sem se zatekel k najlonu. Kesam se. Upam, da ne niso videli člani mojega Stalnega odbora za podnebno politiko 🙏 #saturday #onmybike #sorry #market #pahor #president #presidentpahor #slovenia
Člane njegovega odbora seveda pomilujem. Ampak kaj sledi iz tega upanja, da ga niso videli, če v resnici želi, da bi ga vsi čim bolje videli, v bistvu kar široka slovenska javnost?
Klasično sprenevedanje, kaj pa drugega. Njegova patentirana kulpolitičnost, ki na piedestalu lastne samovšečnosti enkrat več koketira z množicami in je pripravljena duhovičiti o resnih okoljskih temah. Ni težava v tem, da se je v času kolesarskih protestov sam spravil na kolo – vsekakor ne prvič in ne zato, da bi bil solidaren z množicami, ki protestirajo proti avtokraciji in koruptivnosti oblasti, ki jo je sam pomagal podpreti. Kajti po zadnjem intervjuju pač zelo natančno vemo, da je solidaren kvečjemu z aktualno oblastjo in ne ljudstvom – ker nam je zelo naravnost in odkrito povedal.
Seveda je res, da marsikdo mimogrede še uporablja PVC vrečko. Ni pa veliko takih, ki bi glede tega zganjali humor – in samo en med njimi je predsednik republike.
Mimogrede, ker bi si rad prizadeval za boljšim podnebjem in varovanjem okolja, z najlonom ali brez, lahko upravičeno čakamo na njegovo kritiko predsednika vlade, ki velja za podnebnega skeptika (Histerična Greta in slovenski podnebni skeptiki). Ali pa bo velik podpornik te vlade in Janeza Janše enkrat več umolknil, kot samo on zna, ob ustrežljivi pomoči enako molčečih množičnih medijev?