22 slovenskih intelektualk in intelektualcev je z javnim pismom podprlo Jadranko Juras, ki je po njihovem mnenju žrtev strategije državnega ustrahovanja skozi poskus sindikata vojakov, da služi s pomočjo vlaganja tožb, s čimer država s svojimi podsistemi zlorablja pravo, da bi utišala kritične državljane.
Podpisani so Slavko Splichal, Rado Bohinc, Božidar Flajšman, Spomenka Hribar, Dušan Keber, Jože Mencinger, Vlado Miheljak, Vinko Möderndorfer, Boris A. Novak, Stane Pejovnik, Božo Repe, Rado Riha, Rudi Rizman, Mitja Sardoč, Božidar Slapšak, Svetlana Slapšak, Ivan Svetlik, Darko Štrajn, Niko Toš, Vito Turk, Goran Vojnović in moja malenkost.
No, zdaj se je oblast odločila, če sodimo po tvitih in retvitih predsednika vlade in njegovega državnega sekretarja za nacionalno varnost, da jih označi za protislovenske partijske aparatčike. Po mnenju nekdanjega Janševega direktorja Radia Slovenija Vinka Vasleta pa je potrebno podpisane intelektualke in intelektualce v podporo Jadranki Juras vsaj verbalno pospremiti v pogrebni zavod.
Marsikdo na strani kritikov oblasti bi dejal, da v času ene največjih smrtnosti na svetu sredi epidemije tja ravno ona potiska kar velik del prebivalstva. Sicer sploh ni prvič, da krog navedenih istomišljenikov nekomu želi smrt, nedavno je dr. Spomenko Hribar vanjo pošiljal zdravnik dr. Blaž Mrevlje, ko je zapisal, da »po intervjuju potem kmalu umrejo«.
Ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije navzlic apelu in vztrajanju prej omenjenih iz omenjenega kluba opisane »prihodnosti pogrebnih zavodov« nista reagirali, kar lepo kaže, na kakšen način se govorica sovraštva in smrti nekaznovano uteleša v javnem prostoru.
Več kot jasno se vladajoča mentaliteta za potrebe diskreditacij ne ustavlja pred ničemer – človeško dostojanstvo ji je nekaj nadvse tujega, pošiljanje v pogrebne zavode zelo blizu.
You must be logged in to post a comment.