Obrambni minister je svojo nedavno gesto apeliranja na predsednika vlade, da se požrtvovalno samoomeji pri ekscesnem tvitanju, ker bo to dobro za Slovenijo, pospremil še z ironičnim dokazilom na tviterju. Postal Necenzurirano je na tviterju zaznal statistiko sledilnika Maršal Twito za zadnjih 90 dni, iz katere bi se dalo razbrati, da je število premierjevih tvitov od srede, 9. decembra 2020, počasi padalo. Ob štirih emotikonih je nato Matej Tonin napisal tole:
Rezultati se že kažejo, poglejte trend zadnjih dni.
O njegovih terapevtskih ambicijah pišem v prispevku Vladna ambulanta za zdravljenje od zasvojenosti: Tonin o motečem Janševem tvitanju. Pogled na graf s statistiko sicer ni tako močno obetaven, kot je nakazal minister z žilico za ambulantno obravnavo odvisnosti; zaznati je nekaj manjše številke, a te so v osnovi še vedno visoke: v zadnjih treh dnevih kažejo 88, 70 in 106 Janševih tvitov na dan, toda dan po njegovi kritiki celo 134, tako da nove službe za Tonina najbrž ne bo.
Opombo lahko bolj beremo kot bolj ali manj posrečeno ironično opazko, s katero po eni strani še naprej prijazno in očetovsko graja svojega šefa in se subtilno postavlja v vlogo nadzornika njegove volje in čustev, torej v vlogo tistega, ki nima težave s šibko voljo (akrasia), po drugi lahko na hudomušen način naslavlja javnost in se prikazuje kot uspešen posrednik med nekontrolirano naravo predsednika vlade in nezadovoljnim ljudstvom.
Pred dnevi sem opozoril na »teoretski« spor okoli Janševega tvitanja: nekateri interpreti menijo, da je njegova kompulzivnost načrtovana in da izvaja strategijo mrtve mačke, torej taktiko množičnega tvitanja za odvračanje pozornosti od svojega lomastenja po državi. Sam sem dokazoval, da takšna teza ni dovolj prepričljiva in posredno ji pritrjuje tudi ministrovo apeliranje k vzdržnosti.
Več:
Vladna ambulanta za zdravljenje od zasvojenosti: Tonin o motečem Janševem tvitanju
Tvitomanija ali strategija mrtve mačke: nas premier res zavaja s svojimi tviti?