Nenavadna razprava se je odprla včeraj v parlamentu, ko so poslanci postavljali vprašanja predsedniku vlade.
Ko je koordinator Levice Luka Mesec navedel očitek, da je Slovenija že osem tednov v lockdownu, pa smo kljub temu prvi v Evropski uniji po tem, kako slabo opravljamo s krizo, koliko okužb imamo in koliko smrti, premier pa se raje ukvarja z blokado sredstev Slovenski tiskovni agenciji, z obglavljanjem RTV Slovenija, koncesijami Madžarsko pri izgradnji drugega tira, sprejemanjem zakona o 780 milijonski nabavi orožja, prepovedjo referendumov, boji s protestniki, kulturniki in tujimi diplomati, mu je naslovnik odgovoril z vpeljano metaforo o realnem in virtualnem svetu. On je seveda tisti, ki živi v realnem:
»Glejte, obstaja pač realni kruti svet z realnimi problemi, ki jih je pač potrebno reševati in obstaja virtualna resničnost, ki ste jo opisovali, v katerem živijo tisti, ki nimajo nobene odgovornosti, jo pa, bom rekel, pospešeno kreirajo.«
Kasneje jo svojo prispodobo o realnem svetu nadaljeval:
»V realnem svetu, kjer veljajo realni podatki, ne tisti, ki jih vi lansirate ali berete v slovenskih medijih, Slovenija po nobenem kriteriju ni najslabša v spopadu z epidemijo v Evropi. Različne države imajo pač različne podatke, ker so v različnih fazah vala epidemije, tisto, kar bo na koncu štelo, bodo skupni podatki.«
Živeti v enem od dveh svetov
V katerem od obeh svetov živimo? V enem ljudje umirajo od virusa, v drugem ne. V enem trenutno umirajo v Sloveniji najbolj v Evropi in na svetu, v drugem ne. V enem mediji opravljajo svoje naloge, v drugem ne. Trditev bi morala predstavljati izziv za slovensko novinarstvo, a smo spet ostali dolgih nosov.
Izziv je tako močno preprost, a očitno pretežak. Poglejmo smisel zadnje razprave, v kateri imamo kar dva resnično dobra izziva za čudenje. Tole je prvi: v državi se že tedne sprašujemo, kako dobra ali slaba je Slovenija v boju proti epidemiji, kako je s številkami smrtnosti, ki jih omenja Mesec. Si res ne zaslužimo, da nam vlada zelo jasno postreže z natančnimi primerjalnimi podatki o smrtnosti v primerjavi z drugimi državami? Si ne zaslužimo, da takšno zahtevo naslovijo na vlado novinarji? Grajam torej ene in druge.
Poglejmo še naslednji izziv. Če se v parlamentu o visokih statistikah smrtnosti dajeta predsednik vlade in vodja opozicijske stranke, pri čemer slednji trdi, da smo v številu mrtvih in okuženih trenutno v evropskem vrhu, kar prvi zanika, bi to moral načeloma biti zelo hitro preverljiv podatek. Lahko sicer razumemo, da obstajajo različne metodologije štetja, kdo je umrl za virusom, a prav včeraj, na isti dan, smo v oddaji Studiu City slišali mnenje Luke Renka iz referenčne spletne strani »Covid-19 sledilnik«, ki je potrdil, da smo rekorderji v smrtnosti:
»Trenutno je smrtnost v Sloveniji najvišja na svetu.«

Različni podatki o smrtnosti
Kdo ima prav? Vse najbrž ni tako enostavno. O smrtnosti in zakaj je (tudi) Slovenija postala žarišče pandemije, piše Tomaž Klipšteter v Dnevniku. V članku na MMC RTV Slovenija, objavljenem prav danes kot obliž na rano zgoraj zapisanih dvomov in na način, kakor da nas želijo pomiriti, najdemo nekaj pojasnil na zapisane dileme: smrtnost zaradi covida-19 v Sloveniji je 2,2-odstotna, s tem nič višja od primerljivih držav, 61 umrlih na 100 tisoč prebivalcev nas uvršča na sredino evropske lestvice, različne države v boju z epidemijo covida-19 ubirajo različne strategije testiranja na okužbo z novim koronavirusom, zato podatki o stopnjah smrtnosti na mednarodni ravni med seboj niso primerljivi.
Razen tega je število smrti zaradi covida-19 odvisno od definicije in ta se med državami razlikuje, tudi ne odraža uspešnosti spopadanja z epidemijo. Prav tako v pandemiji glede na vmesne podatke še ne moremo sklepati o končni oceni, obstaja pa tudi razlika med smrtnostjo in umrljivostjo. Zadnja kaže pogostost smrti v določeni populaciji in v določenem časovnem obdobju, je tudi standardizirana glede na število prebivalcev. Smrtnost, ki je izražena v odstotkih, pa je delež umrlih med zbolelimi in kaže verjetnost, da zaradi bolezni umremo.
Iz povedanega lahko dobrohotno zaključimo, da enotnega standarda, s katerim bi izmerili, kdo ima prav v razpravi med Janšo in Mescem, žal nimamo. Če pogledamo nekatere statistike, bodo te dejansko pokazale, da trenutno na ravni smrti v Evropi vodimo, morda tudi širše.

Vsi lažejo
Po drugi strani je pogled na druge statistike drugačen in temu podatku ne pritrjuje. A to še ne upravičuje premierjeve izjave, ki je bila, da »v realnem svetu, kjer veljajo realni podatki, ne tisti v slovenskih medijih, po nobenem kriteriju nismo najslabši v Evropi«. Kajti po nekaterih podatkih smo. Komu dati na koncu prav? Vse je odvisno od tega, kakšne statistike berete in kako so podatki obdelani, a nekaj je ob tem jasno: situacija je daleč od bleščeče.
Če odmislimo kakšno izjemo, ki se je vsaj po včerajšnjem disputu lotila vprašanja neslavnih rekordov in statistik, hkrati pa se odpovemo enotnemu kriteriju, po katerem bi lahko razglašali zmagovalca glede trditve, ali smo Slovenci prvi po smrtnosti v Evropi ali na svetu, nam preostane le še retorična lupina razprave, značilna za predsednika stranke. In ta je diskreditacijska in žalitvena – kdor mu oporeka, živi in generira virtualni svet, s svojim ravnanjem po možnosti prispeva k številu mrtvih in je neposredno odgovoren zanje. Kdor dvomi v dobro delo vlade, ta živi v paralelnem svetu, laže in dobesedno omogoča širjenje virusa. Ali kot mu je zabrusil Mesec:
»S tistim prvim stavkom ste povedali vse. Lažejo slovenski mediji in govorite o virtualni realnosti. Takole vam bom povedal, za vas očitno vsi lažejo. Lažejo slovenski mediji, lažejo svetovni mediji, laže Evropska unija, laže zahod, vsi lažejo, razen tega univerzuma, ki ste ga vi vzpostavili okrog Nove24 in povezanega medijskega omrežja. Tako da težko ste vi tisti, ki se izrekate o tem kaj je virtualna realnost, ker virtualno realnost ste vzpostavili za svoje politične potrebe.«
Je pa Janša včeraj maestralno odigral partijo skrivanja in izogibanja, ko je šlo za poslanko Mašo Kociper, ki jo je večkrat zanimalo, ali se Janša sestal s Petrom Kellnerjem, češkim poslovnežem in novim lastnikom Pro Plusa, pod okriljem katerega delujeta POP TV in Kanal A. Čeprav je premierja spraševala, ali sta se sestala in o čem sta se pogovarjala, pri tem celo namigovala, da je bolje, če na to odgovori v svoje dobro, saj bo potem manj spekulacij, je potem vsakič razpravo obrnil drugam, v pavšalno kritiko medijev. No, torej smo povabljeni k špekuliranju: vojne in zavojevanja medijev se nadaljujejo.
You must be logged in to post a comment.