Brez protistrupa: Brščič in Elesov etični kodeks

Zloglasni Bernard Brščič, mojster sovražne propagande, bo menda po novem letu moral na zagovor k svojemu delodajalcu, poročata Primož Cirman in Vesna Vuković. V Elesu, sicer v lasti države, naj ne bi bili zadovoljni z njegovim medijskim nastopanjem – v njem naj bi prepoznali elemente javnega delovanja, ki so škodljivi za podjetje. Oziroma, če smo... Continue Reading →

Delov naivnež Luka Mesec

Delov naslov »Naivni vlagatelj Luka Mesec« najbrž pred letom ali dvema še ne bi bil mogoč. Na Petričevem Delu je na delu, kot opažamo že nekaj časa, pospešena ideološka evolucija novinarskih postopkov in medijskih naracij – ne znam si predstavljati, da bi v preteklosti, morda celo danes, lahko bili deležni naslovov, kot je »Naivni vlagatelj... Continue Reading →

Ko nacionalka »trga«: kdo je skoraj pretepel Luko Mesca?

Ertevejski osemdnevni zamik zanimanja za dogajanje na Kongresu IDS v Krškem, ki se je odvil 9. aprila, ni mogoče pojasniti zgolj s pojasnilom o burnem zakulisnem vrenju, ki da pesti stranko. Govori tudi o živem zanimanju urednikov TV Slovenija za nekatere ekscesne momente v politiki, skorajda o angažiranem novinarstvu v iskanju pozornosti, ki je kakšni... Continue Reading →

Cerar kot brezkofeinski Janša

Kakšna točno bi lahko bila razlika v političnem profilu med Mirom Cerarjem, predsednikom vlade, ter Janezom Janšo, prvakom opozicije? Nemogoče vprašanje, bi marsikdo porekel – saj vendar ni primerjave. Ne nujno. Zdi se, da so volivci julija 2014 večinsko zaupali vodenje Slovenije nekomu, za katerega so vsaj malo, če ne kar močno presodili, da ne... Continue Reading →

Načelna politika, ki načeloma doma gosti begunce

So slovenski politiki pripravljeni tudi sami na dom sprejeti begunce? Finski premier Juha Sipilä, poroča MMC, je prosilcem za azil ponudil svojo počitniško hišico, nemški poslanec CDU Martin Patzelt je dva prebežnika iz Eritreje sprejel kar pri sebi doma. Zato so med zadnjo oddajo Tarča tudi predstavnike slovenskih strank vprašali, ali bi storili podobno. Jure Brankovič... Continue Reading →

Telekom in protislovja tistega, ki ni mož beseda

Če bi po malem z nekaj dobre volje še sprejeli, da mediji ne zmorejo analizirati Cerarjevih verbalnih akrobacij, skokov v protislovja in čudnih retoričnih obratov, ki javnosti ne bi smeli pustiti indiferentne, se malce zaplete z bolj enostavnimi zgodbami. Na primer z dokazi o nekonsistencah, samozanikanjih, lažeh. Za medije in politične komentatorje je bila predsednikova... Continue Reading →

Radikalnost kot pripis drugemu

Pa ga imamo: odkrit spopad za interpretacijo »radikalnosti« in »skrajnosti«. Zdi se, da se Samo Tomšič v Mladini močno bori proti temu, da bi bila Siriza označena za radikalno, podobno kot to stori Goran Lukič, o čemer sem že pisal. Pri tem celo pravi, da je izraz radikalen na široko uporabljan sistematično v slabšalnem pomenu... Continue Reading →

Kaj ima Panos Kammenos, česar Ljudmila Novak nima

V intervjuju za Planet Siol je Luka Mesec zavrnil primerjavo koalicije ZL-NSi s trenutno grško koalicijo med Sirizo in Neodvisnimi Grki: Karizmatični Cipras je izjemno hitro sestavil vlado. Koalicija z desno konservativno stranko Neodvisni Grki je bila za mnoge precej nepričakovana poteza. Lahko torej v primeru morebitne zmage ZL na parlamentarnih volitvah računamo, da boste... Continue Reading →

Vrnitev v socializem in »ad ridiculum«

»Argumentum ad ridiculum« kot argument iz smešenja ali »reductio ad ridiculum«  kot zvajanje na smešenje ni kakšna posebna vrsta napake ali stila, ki bi plenila široko pozornost zaradi svojih posebnih logičnih lastnosti. Nenazadnje, le kdo bi se želel ukinitve humorja v naših razpravah in čemu bi ga morali preganjati? Vendarle pa se mi zdi, da... Continue Reading →

Powered by WordPress.com.

Up ↑