Nova Slovenija in Tonin verjameta v ljubezen

Matej Tonin verjame v ljubezen. In v to verjame njegova stranka, krščanski demokrati. Skoraj bi si drznil reči, da je, navzlic zlizanosti, v političnem marketingu domačih strank to velika novost, kar že po sebi terja pozornost – uporaba »ljubezni« kot produkta za prepričevanje ljudi, ki stavi na neverjetno neposredno všečnost in ugajanje ciljni publiki.

Klasični slogani običajno zavzemajo poudarke iz političnega programa stranke, poskušajo z naslavljanjem katerega od ključnih družbenih in ekonomskih problemov, včasih uporabijo politične vrednote ali katero od načel demokracije. In doslej se v takšnem naboru »ljubezen« res ni pojavila.

V svojo obrambo bi bržkone v Novi Sloveniji povedali, da »ljubezen« ni njihov edini slogan ob praznovanju 20. obletnice stranke, da so jim dodali še nekaj drugih, sicer podobno vprašljivih. Ali pa, da je ljubezen, čeprav izpisana v fontu razposajenega zaljubljenca, končno tudi krščanska ljubezen, agape. V tem je najbrž skrita nadgradnja dvopomenskosti, navzoča že v glagolu »verjeti«, kjer ima uporabljeni »verjamem« lahko verske ali čisto vsakdanje epistemološke konotacije.

Da so te izbire zgolj grafično igračkanje, izpraznjeno vsebine in konceptualnosti, umerjeno na instantne učinke prikupnosti, pa je zelo daleč od pričakovane resnosti in odgovornosti političnih strank.  Predvsem so rabe tovrstnih sloganov nenevarne, neškodljive in končno z njimi tudi ne obljubljajo ničesar otipljivega. No, bi si želeli, da vam kak politik, denimo Matej Toni, prinaša ljubezen?

Narisani srčki so včasih res že bili del hipne politične retorike (Juncker in politična retorika srčkov). In končno je tudi Janša, ki je Toninovo objavo o ljubezni poobjavil, že pošiljal srčke na kavi, ko je prvaka Nove Slovenije vabil nanjo (»Kava za Mateja Tonina je že pripravljena«). Takrat sem ugotavljal: za ene toksičnost, za druge ljubezen (Čas za selektivno toksičnost: o butlih in srčkih). Ampak šlo je za izmenjavo pristne radosti in naklonjenosti med političnimi strankami.

Tokrat Nova Slovenija v svojo ljubezen pocukrano prepričuje volivce in široko javnost, celo na jumbo plakatih. Ko jih vprašate, kako komentirajo korupcijo, pritiske na medije, sodstvo in policijo, sovražni govor in žaljivke, jih v stranki raje ne. Kako bi drugače, Janševim vendar verjamejo in jih znajo ljubiti, saj so koalicijska stranka! Ampak dvomim, da njihov slogan sporoča zgolj to, bolj je videti kot res infantilizirana populistična marketinška verzija dobrikanja širokim množicam. Ceneje najbrž ne gre.