Maske padajo: kateri minister nam laže, Tonin ali Počivalšek?

Nekaj je zdaj že popolnoma jasno: obstaja velika verjetnost, da se laž v vrstah nove vlade širi s skoraj enako hitrostjo kot koronavirus, nihče pa ne poskrbi za samoizolacijo.

Če sem ravnokar opisal zadnjo protislovje, ki ga je glede nabave zaščitnih mask izrekel obrambni minister (Ali Tonin govori resnico o neplačanih maskah?), če sem pred tem opozoril, da se je glede štajerske varde, kar lahko že potrdimo, obrambni minister nesporno zlagal (Ministra Tonina slab začetek: takoj ujet na laži), je od včeraj naprej lov na lažnivca zastavljen malce širše.

Cel niz Toninovih tez, da je bila (a) Slovenija žrtev prevare in torej Janševa vlada prevarana, da (b) »ta prevoz in te maske niso nikoli obstajale« in da je (c) policija ugotovila, da gre za prevaro in da bodo takšne prevare prioritetno preganjali, je postavljen pod vprašaj po včerajšnjih večernih nastopih ministra za gospodarstvo, Zdravka Počivalška, ki je najprej v oddaji Tarča in potem še v Odmevih povedal nekaj čisto nasprotnega.

Kaj trdi Počivalšek?

Prvič, minister ponavlja, da ne gre za prevaro, kar je povedal dvakrat zelo jasno in odločno:

»Ne gre za prevaro, tukaj še enkrat ponavljam, da je podjetje Labena imelo rok do konca meseca marca.«

Ne drži torej Toninova točka (a): vlada ni bila prevarana. Preostaneta name še odgovora na (b) in (c): so te maske potemtakem obstajale, je obstajal ta prevoz in ali je policija res začela raziskovati omenjeno goljufijo? Kako vendar, če do prevare ni prišlo?

Počivalšek nam glede tega dvojega ni povedal ničesar določnega. Že glede (a) se je obregnil ob novinarko »To nisem jaz rekel, to so informacije, ki ste jih dobili drugje«, na nacionalki pa niso bili dovolj pogumni, da bi ga spomnili, da ta »drugje« pomeni preprosto Mateja Tonina in njegove dramatične ugotovitve o prevari in policijski preiskavi. Saj res, Erika Žnidaršič in Rosvita Pesek.

Bo novinarjem enkrat uspelo?

Najbolj enigmatično je zdaj naslednje: če Tonin pravi, da je bil minister za gospodarstvo neposredno v kontaktu s šoferjem in zdaj slednji hladnokrvno miri, da bodo maske dostavljene do konca meseca, potem res ne more držati, da (b) da maske in prevoz nista obstajala. Počivalšek torej ocenjuje, da se ni zgodilo prav nič posebnega, da nihče ni storil napake – in res se nam lahko zazdi, da to počne le zato, da bi prikril škandal.

Bomo od policije uspeli izvedeti, ali drži Toninov podatek, da policija ta primer obravnava kot prevaro, kar je točno nasprotno od tistega, v kar nas zdaj nenadoma prepričuje Počivalšek? Še več, prvak Nove Slovenije je neposredno »namočil« svojega kolega, češ da je ta osebno bil v stiku s šoferjem:

»Obljubljena nam je bila dobava mask, minister za gospodarstvo je bil v stiku z voznikom. Ob 14.30 je ta voznik dejal, da je v carini v Sežani, ob 17.30 naj bi bil od tam izpuščen, ob 18. uri se je javil, da bo natočil gorivo v Postojni in bodo maske zdaj zdaj v Ljubljani. Potem smo z njim izgubili stik.«

Bo slovenskim novinarjem, ki se v tej virusni krizi zaenkrat pretežno res niso izkazali, uspelo soočiti oba ministra in izvedeti, kdo nam laže?

Kot rečeno, šoferske in kamionske asociacije so postale ekskluzivni zaščitni znak nove oblasti: Janša je nedavno sporočil, da je njegova vlada skočila v prazno kabino in začela upravljati kamion, o čemer več v Šoferske metafore z bojišč proti koronavirusu. Pred tem je Počivalšek tvital, da je Šarčeva vlada pustila državo v leru in da ta potrebuje novega šoferja – očitno njega. Ampak zdaj vidimo, da šoferji že prvi teden izginjajo v noč, laži pa se kar kopičijo.