Je premier namignil, da je bila ugrabitev zrežirana?

Nedavna ugrabitev Mirka Moravca iz Bele Krajine je prišla kot naročena za vse politične in medijske kroge, ki že leta stavijo na demonizacijske učinke ob menda srhljivih zgodbah o beguncih.

Če ne bi bila resnična, bi si jo politični hujskači, ki živijo o širjenja strahu in ksenofobije, preprosto morali izmisliti. SDS je nemudoma zahtevala sklic seje Sveta za nacionalno varnost, NSI pa, da država zaščiti ljudi. Tri civilne iniciative so nemudoma napovedale proteste. Kasneje je italijanska policija prejela storilce, to so 25-letni Maročan in dva 18-letnika iz Alžirije.

Fantazija o najetih ugrabiteljih in igralskih vložkih

Socialna psihologija nas uči, da so dogodki in zgodbe, ki izrazito vznemirijo neko okolje, največkrat pospremljeni tudi z iracionalnimi dvomi, nejevero, konspiracizmi in moralno paniko. Psihopolitika teorij zarot ima v Sloveniji dolgo zgodovino in jo dokumentiram že leta: postala je uspešen in na trenutke celo dominanten del političnega delovanja posamičnih strank, ki prinaša otipljive rezultate v podobni hvaležnosti volivcev in članov.

V primeru aktualne ugrabitve smo lahko zasledili dva procesa: ne le moralno paniko in zahteve po pošiljanju vojske na mejo, takoj po njej so se pojavila tudi tem »nasprotna« ugibanja, da bi lahko bi dogodek zrežiran – prav za potrebe volitev. Dvom je bil torej usmerjen proti politični desnici, zdaj osumljeni, da bi lahko tako ali drugače izpeljala komplicirani scenarij – v tem primeru bi seveda morala v izvedbo prepričati prebežnike, da so dejanje izpeljali, morda pa še, ne nujno, napeljati 79-letnega upokojenega gostilničarja iz Malega Nerajca pri Dragatušu, da se preizkusi v igralskih sposobnostih.

Levi in desni konspiracizem

Gotovo je tudi v tej zgodbi še marsikakšen nepojasnjeni detajl, še zlasti recimo epizoda o dveh arheologih, ki sta se pojavila v sadovnjaku pred ugrabitvijo. A iz pomanjkanja razlag pač ne bi smeli pohiteti s svojimi napačnimi.

Konspiracizem, dobro vemo, ni politično enobarven, lahko prihaja z levega ali desnega političnega spektra. Zaenkrat nimamo prav nobenih pametnih razlogov domnevati ali verjeti, da bi dogodek bil insceniran. Samo dejstvo, da je izrazito politično profitabilen, ga še ne naredi za režiranega. In prav ta okoliščina bi nam morala dati misliti: kako je velik del državljanov, ne glede na politično provenienco, hitro nagnjen k prenagljenim sklepanjem in tokrat celo pripravljen okriviti tiste, ki sicer sami izrazito radi širijo teorije zarote. Kako je konspiracizem, skratka, enako porazdeljen na vse strani.

Šarec namigne na zrežiranost

Še bolj nenavadno od tega je, in nihče ni opazil, kako se je takšnemu konspiracizmu nemudoma priključil tudi predsednik vlade Marjan Šarec. V večkrat ponovljeni izjavi je v četrtek, 9. maja, med drugim tudi v Dnevniku in Odmevih TV Slovenija, komentiral hitro dinamiko dogodkov, skozi katero je previdno nakazal »načrtovanost« dogajanja:

Nekatere stranke rade uporabljajo to tematiko in tudi za soboto so že sklicani neki shodi, tako da zadeve se odvijajo kar precej hitro, če me razumete. In mislim, da je tik pred evropskimi volitvami to treba gledati tudi v tej luči.

Res je, za danes so sklicani novi protibegunski shodi. Da se zadeve »odvijajo kar precej hitro«, je simpatična fraza nekoga, ki je že dokazal, da retorično mojstrsko obvlada večpomenskost. Sam bom štel njegovo izjavo za retorični namig, innuendo. Ena od šolskih razlag namiga uporabi pravi isti del fraze, ki jo je premier:

Imagine a friend is dating someone in secret. A possible use of innuendo would be to say: »Mark’s been spending a lot of time with Allison, if you know what I mean.«

Ja, seveda razumemo. Večpomenskost izvira iz možnosti, da bi Šarec ob zrežiranosti dogodkov okoli ugrabitve lahko namigoval zgolj na njihovo časovno dinamiko tik pred evropskimi volitvami, nič več. Tako kot Mark pač več časa preživi z Allison, ampak nič več od tega.

Medijski namigi

Da bi lahko ugrabitev bila domišljeni komplot, so previdno insinuirali tudi nekateri mediji. Jože Senica, namestnik generalne direktorice policije, je moral v studiu odgovarjati tudi na takšne izzive. Na to ga je napeljala voditeljica Odmevov, Rosvita Pesek, tudi s svojim vprašanjem »Ali je v tej zgodbi karkoli sumljivega?«

Portal Regional Obala je njeno vprašanje in odgovor povzel takole: Kot je sinoči v Odmevih na TV Slovenija povedal Senica na vprašanje o ‘luknjah v zgodbi’, kot je na primer večkratno prehajanje meje med vožnjo ob Kolpi z avtom, policisti še vedno preverjajo vse podatke in ozadje dogajanja. Po drugi strani pa, tako Senica, ni šlo za sumljivo vozilo in ga policija zato ni sledila. Po do sedaj zbranih podatkih pa policisti niso prišli do tega, da bi bilo v zgodbi karkoli sumljivega, bodo pa preverili vse okoliščine in informacije, ki se zdaj navajajo tudi v javnosti.«

Podobno velja tudi Slovenske novice: »Jože Senica, namestnik generalne direktorice policije, je sinoči v Odmevih na RTV Slovenija na vprašanje, ali je v tej zgodbi kar koli sumljivega, odgovoril: ‘Po do zdaj zbranih podatkih v preiskavi nismo prišli do tega, da bi bilo kar koli sumljivega. Seveda pa bomo preverili vse okoliščine in tudi vse informacije, ki se navajajo tudi v javnosti in bomo ukrepali, če bom prišli do teh podatkov.’«

Še dlje je šel POP TV v osrednjem dnevniku 9. maja, kjer je novinarka Veronika Lavrenčič izrecno poročala o tem,  da »smo neuradno izvedeli, da policija dvomi v verodostojnost celotne zgodbe in dogodek preiskuje zelo natančno in intenzivno. Tri pridržane naj bi tako zaslišali tudi zaradi suma podkupovanja.«

Zaenkrat po vseh znanih podatkih iz izjav policije takemu razpletu dogodkov niso pritrdili.

Luknje v zgodbi in novinarska hitrost

Omenjene luknje v zgodbi, kot rečeno, še ne povedo ničesar in so morda samo to – zaenkrat še neznane informacije, ki bi nam bolje pojasnile celoto dogajanja. Navzlic temu pa že bežen pregled dogajanja okoli ugrabitve pokaže, da imamo v Sloveniji resnično ažurne novinarje.

Po vsem sodeč je o dogodku ugrabitve prvi poročal Radio Odeon in tudi posnel izjavo z ugrabiteljevo hčerko. V njej ta pojasni, da je bil njen oče ugrabljen nekako ob 14.00 uri (takrat se je po njenem pripovedovanju avto peljal mimo njihove hiše, a ničesar ni slutila, ob 8. uri zjutraj mu je peljala malico, ob 13. uri pa jo je klical, da potrebuje škropilnico), medtem ko je nekako po 18.00 uri že klical omenjeno hčerko iz okolice Sežane, kjer se je zatekel v eno od hiš.

Iz posnetka, ki je najbrž narejen v njihovi gostilni, je razbrati, da se ta pogovor dogaja ob 20.25 uri – vsaj tako kaže ura na steni v prostoru, v katerem dva obiskovalca igrata biljard. Zaradi zaslišanja in poti iz Sežane je potem ugrabljeni domov prispel šele v zelo poznih nočnih urah in naslednji dan, 9. maja, različnim medijem zelo podrobno opisoval, kako je potekala ugrabitev in se večkrat tudi ulegel v prtljažnik, da bi demonstriral dogajanje.

Če sledimo uram in minutam objav, je prvi o dogodku poročal Siol, zabeležen je čas 8. maja 2019 ob 21.07 uri. No, Siol sicer citira Radio Odeon in tudi objavlja omenjeni posnetek z hčerko, vendar radio zapisano vest s povezavo objavi ob 22.10 uri. Daljši zapis o ugrabitvi je potem nemudoma objavila Janševa Nova24TV ob 22.20 uri.

Onstran dvoma je le zloraba

Relativno hitra odzivnost novinarjev in medijev znova ne dokazuje ničesar – razen tega, da so se nekateri ažurno odzivali na informacijo o ugrabitvi, ki je do hčerke prispela nekaj po 18.00 uri, nekaj časa pa je najbrž potrebovala tudi, da obvesti medije.

Čeprav je policija zaradi pomislekov dela javnosti pozorna tudi na to možnost, v tem hipu res ni povsem mogoče izločiti možnosti, da bi neka politična opcija najela ugrabitelje, da izpeljejo omenjeno dejanje. A zaenkrat prav nič ne kaže na tak grotesken in za skritega režiserja izrazito nevaren scenarij. Da je in bo ugrabitev z velikim veseljem spet zlorabljena za širjenje strahu in sovraštva do beguncev, pa je onstran ravnokar opisanega priljubljenega dvoma.