Detektorji neresnic na RTV Slovenija

Seveda je hvalevredno, da se v medijskem svetu borimo proti lažem, propagandi, zavajanju in manipulacijam. Pri TV Slovenija so se zato odločili, da po prvem soočenju (9. maj 2019) kandidatov za evropske volitve njihove izjave pospremijo z »detektorjem« in povedo, v kolikšni meri so lagali, manipulirali in navajali netočna dejstva. Da ne bodo govoričili vnemar in bo politika postala končno bolj zavezana resnici.

Po svoje vzpodbudno, a z eno veliko napako: Dejan Ladika je kot moderator svoja vprašanja že koncipiral na način kviza: gostje in gosti v studiu so tako večinoma morali odgovarjati na izzive, ki so neposredno preverljivi s številkami – največkrat je v odgovor zahteval ravno številčne vrednosti ali je vprašanje zaokrožil na način, kot je npr. »Ali se je revščina v Evropi povečala ali zmanjšala«.

Razumljivo in izsiljeno pričakovano, saj je v zasedi že čakala »skupina raziskovalcev in novinarjev«, razkritje podatkov pa so obljubili za konec Odmevov. Ni lepšega in bolj senzacionalnega kot razodeti, kateri politiki nam lažejo. No,  zgodilo se je.

Gledalec ni imel na voljo informacije, ali so kandidati že za boljšo pripravo na oddajo prejeli podrobnejša navodila, saj so največkrat pričakovani podatki bili dokaj specifični in so od nastopajočih terjali veliko statistične vednosti.

Lepo in razumljivo, da usmerjamo politike v zavezanost faktom in resnici, končno pa smemo zahtevati od njih konkretna znanja in poznavanje političnih in družbenih situacij. A žal obstajajo metodološke in psihološke pasti na drugi strani: podobni »detektorji« afirmirajo prepričanje, da so dejstva nadvse enoznačne, zacementirane resnice, kar sicer vsaj nekoliko ublaži uvedbe kategorija »delne resnice«. Po drugi plati lahko omenjena kategorija ob nerodni rabi postane izrazito sporna in izmuzljiva. Žal se s tem krepi tudi napačna iluzija, da je »dejstvenost« onstran vseh kontekstov hitro preverljiva stvar – žal ni – in da je posamične izjave mogoče z lahkoto in brez težav kategorizirati. A velikokrat to ne gre.

Naj navedem en in upam da dovolj ilustrativen primer. Za vse prihodnje politične kandidatke in kandidate, ki jih bodo na nacionalki spravili na »detektor«, kakor tudi za najširšo javnost, je tukaj uradno štetje begunskih incidentov v Republiki Sloveniji: govorili boste neresnico, če boste dejali, da v njej doslej ni bilo incidentov. Po uradnem štetju TV Slovenija se je zgodil en incident, 21. oktobra 2015 v brežiškem sprejemnem centru. Domnevam, da ugrabitev v naselju Mali Nerajec štejejo za drugega.

No, omenjenega dne so v omenjenem centru res zagoreli šotori. Po vseh javnih podatkih naj bi iz protesta dejanje požiga izvedli sami begunci. To nedopustno ravnanje najbrž lahko štejemo za incident.

Ampak kontekst izjave kandidata za evropskega poslanca pač ni bil v numeričnem podajanju števila incidentov, da bi ga bilo smiselno demantirati: njegova začetna izjava  z delom stavka »brez vsakršnih incidentov« je sporočala le, da begunski val v Sloveniji za sabo ni pustil posebnih izgredov. Toliko o tem, kako preživeti soočenje v nacionalkinem studiu, ne da bi bili obtoženi, da govorite neresnice.

Dr. Vesna Leskošek je na svojem Facebook profilu o arbitrarnosti rubrike ugotavljala podobno:

Na Odmevih so včeraj predstavili rezultate detektorja (neresnic). Zelo sporna zadeva, ker je povsem arbitrarno, kako bodo označili neko trditev. Pri Tanji Fajon so rekli, da je izrekla delno resnico, ker je odgovorila, da je bilo v tem letu v Sloveniji okoli 700 prosilcev za azil. Podatek pa je pokazal, da je to veljalo do marca, do konca aprila pa jih je 1100. Imela je pač podatek do konca marca, ne pa najnovejšega. Sicer so podatki vedno že naslednji dan neresnica, ker se stanje pač spreminja. Še hujšo je doživela Violeta Tomič, ki je trdila, da se je revščina v času varčevanja povečevala. In se je res. Oni pa so jo označili za neresnico, češ, da se v zadnjih letih (pokriznih) zmanjšuje. O tem Tomič sploh ni govorila. Nekdo je rekel, da ni bilo incidentov pri prehodu beguncev čez Slovenijo leta 2015, pa jih je šlo čez nekaj sto tisoč. Pa so rekli, da je to neresnica, češ, da je na Gruškovju zgorel šotor. Ja, kak incident pa je to?
Tale detektor je zgrešil bistvo. Preverjali naj bi ščuvanja, diskriminatorne izjave, spodbujanje sovraštva in podobno. Izjave torej, ki jih nekdo izreče namenoma, da bi nekoga degradiral ali kriminaliziral. Ne pa teženje, da nekdo ne pozna pravega števila nečesa.