Za en glažek mariborske demokracije

Očitno gre zelo zares, če se mariborskemu županu Andreju Fištravcu obeta takšen kvazi-referendumski debakel.

Morda lahko razumemo: njegovih uspehov in uresničenih napovedi ni od nikoder, politični brodolom je treba nadomestiti s piarovskimi triki in retorično navlako, vse to pa nadgraditi s prilizovanjem občanom. Zadnja pogruntavščina je očitna velika bitka za porabo 17 milijonov dokaj nepričakovanega denarja, ki se bo stekel v mesto iz evropskih skladov: nekomu se je zazdelo, da bo ravno urbane projekte iz tega naslova treba predstaviti kot velik uspeh njegovega mandata, ker drugih pač ni. No, in po EPK debaklu se nam obeta nov, vsaj tako se je začelo.

Tu je mestna opozicija, ki se z načrtom porabe omenjenih sredstev ne strinja. Zato bodo, ne bodi len, Fištravčevi izvedli tako rekoč majhen referendum po pošti, da bi z argumentom »volje ljudstva« dosegli svoje. Mariborčankam in Mariborčanom ponujajo priložnost na glasovnicah:

Kaj točno piše na lističih, ki so jih že začeli razpošiljati po pošti? Prvič, postavljajo jih pred dve možnosti, A in B. Nikakor ni jasno, kako so do njih prišli, razen seveda neskrite in večkrat izražene namere, da je za njih izbira, ki so ji nadeli mesto A, edina možna in pravilna. Vrhunska manipulacija, ki so jo nato izpeljali, izgleda takole: vsebinsko, slogovno in oblikovno prepričati čim več občanov, da bodo glasovali za A in ne za B, nato pa se v političnih igricah sklicevati na glas ljudstva. Kako so to storili?

Prostorska sugestija

Pravilen odgovor A so umestili na ustreznejšo in priročnejšo levo stran seznama. Ker stavijo, da bodo občani sledil načelu »več je več«, so urbane projekte našteli po vrsti – vseh petnajst. Da bi proizvedli še močnejši učinek, so mu dodali še šestnajstega: njihovo rešitev za mestno knjižnico. Na drugi strani B jih je zgolj šest. Jasno, da si luzer, če izbereš raje 6 kot 16 in spregledaš, kaj ti sugerirajo.

Oblikovna sugestija

Tudi oblikovanje vam dopoveduje, da morate izbrati A – ker točno pod tem odgovorom je zapisano geslo »Maribor ima priložnost«. Ker B je nima. In ne samo to, seznam B je evidentno napolnjen z belino praznine – tam, kjer bi morali biti preostali projekti. Kaj torej raje izbrati? Seveda, priložnost in polnino A.

Retorična sugestija

Ker na Štajerskem velja načelo »zihr je zihr«, ni šlo brez neposredne retorične sugestije. V spremnem dopisu je Fištravec neposredno zapihal na dušo, kako je treba glasovati, če si za prihodnost mesta:

»Z vsemi petnajstimi projekti bo najlepše mesto v Sloveniji ponovno zasijalo v takšni luči, kot si najbolj zasluži.«

No, občanka in občan s takim navodilom na lističu zdaj točno vesta, katera stran od obeh je pravilna: seveda je to A, ker ima naštetih 15 projektov. Ter nato še enega zraven kot čisti bonus, kot Mercatorjeve pike. In ne le to, sugestivnost ni vpisana zgolj v namig o pravilni izbiri, ampak je tudi vrednotno obarvana: če nisi za A, nisi za Maribor kot najlepše mesto v Sloveniji.

Res dvakrat mizerno, da je celo ta Jankovićeva sladkobna floskula o mestu Ljubljani tukaj neinventivno ukradena. Župan Maribor si je privoščil še eno manipulacijo z ljudstvom, politično zlorabo za svoje potrebe. Pričakujemo, da bodo novinarji raziskali, za čigav denar in za koliko. Če je akcija plačana iz kakšnega osebnega računa koga, tudi če je ta čisto po naključju potem postal podžupan, bo to še mogoče razumeti. Sicer ne.

Če odštejemo vsebinske manipulacije, kot je enostranska samovoljna ideja o selitvi mariborske knjižnice v prostore SDK, o kateri so tam zaposlene in njihovo vodstvo celo pozabiti informirati, kaj šele doseči soglasje, bo tak »referendum« evidentno potraten, saj je povsem nezavezujoč: na glasovnici ni nobenega pojasnila, kakšno težo bo imel oddani glas v procedurah na mestnem svetu ali kje drugje. In ravno to zamolčanje je simptom: evidentno bo potemtakem zlorabljen za politično nabijanje županove ozke ekipe specialcev. Kajti na samem lističu povedo le, da bodo z rezultatom »seznanili mestne svetnike MO Maribor«.

Obeta se nam huda zloraba demokracije – najhujše so tiste, ki si nadenejo krinko neposrednega odločanja. Prosto po Churchillu se je nekdo odločil, da verjame zgolj tistim glasovnicam, ki jih je sam zmanipuliral. Kaj ostane velikim? Morda tudi ali zgolj sarkazem in ironija – tako nas Marija Hobotnica na Facebooku za pravilen odgovor vabi na glažek kuhanega vina.