::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Preveč gostoljubna arijska kri do islamskih teroristov

Zadnji teden ali dva pogostih terorističnih in drugih incidentov v zahodni Evropi, ki jih mentaliteta množic, pregnetena z medijskimi turbo pospeševalniki, rada tlači v rubriko »Islamska država spet napada«, je tudi v Sloveniji dvignila stopnje prostodušnega legitimiranja islamofobije na vseh koncih in krajih. Predvsem pri številnih novinarjih in publicistih.

Zadnji napadi v Nici, Bruslju, Münchnu in drugod so spodbudili tudi bivšega ministra dr. Žigo Turka, da nam po znani in preverjeni enačbi »Ni vsak musliman potencialni terorist, je pa vsak terorist musliman« oziroma »Prihod muslimanov v Evropo prinaša terorizem« ponudi nekaj svaril pred tem, kar nas menda čaka zaradi naše prevelike, a kratkovidne evropske prijaznosti do beguncev. Takšnih, ki tako ali drugače temeljijo na prepričanju o intrinzičnem zlu islama.

Odmevi opozarjajo

Turk je svoje čudenje zgradil na ogledu Odmevov, kjer je Tanja Gobec gostila obramboslovca Vladimirja Prebiliča in popotnika Gregorja Preaca; slednji je verjetno rekorder med posamičnimi domačimi avtorji po objavah opozorilnih besedil pred nevarnostjo in nasiljem, ki pretita Evropi v begunski krizi.

Ne, seveda ne gre za ksenofobijo ali njeno mejo, tu je vedno znova na delu Verneinung. Gre za tisto drugo, ne čisto dobro artikulirano agendo zaskrbljenca, na katero se podobni sklicujejo: »Mi vas zgolj opozarjamo, poskrbite zase, poskrbimo za varnost!«

Odmevi Gobec Preac Prebilič

Opremljena s takima gostoma je Gobčeva namreč v nekem trenutku Turkovo pozornost uplenila zaradi naslednjega začudenja, s katerim jima je postregla:

Zakaj napadi tudi v Nemčiji, ko je to vendar država, ki je najbolj gostoljubna do beguncev?

Kar je Turka zmotilo, zadeva njegovo oceno, da gre za deplasirano napačno izhodišče voditeljice: »Podmena v ozadju vprašanja je, da islamisti napadajo države zato, ker niso gostoljubne. Ker prišlekov ne sprejemajo. Terorizirajo, da bi se maščevali za ksenofobijo domorodcev. Za napade naj bi bili krivi tisti, ki niso bili dovolj gostoljubni, ki se drznijo podvomiti v prevladujočo doktrino gostoljubja. Ker je treba ljudem povedati, da se bomo napadom izognili edino tako, da bomo migrante sprejemali odprtih rok. Čim več, tem bolje.«

Muslimani dežujejo

Pisec se, kot vidimo, posmehuje novinarkini naivnosti. On pač že ve, da gostoljubnost ne prepriča muslimanov, da ne bi uporabili terorja, novinarka pa tega ne razume. On ve, da islam je intrinzično zloben in ubijalski, medtem ko se novinarki ne sanja. On se spozna na meteorologijo, v Odmevih se uredniki ne, zato se čudijo vremenskim dogodkom. Ali kot pravi s primero, s katero želi opozoriti na enakovrednost pozicij:

»Zakaj poplave v Angliji, ko pa je tam vendar padlo največ dežja?«

Turk želi reči samo tole: zakaj se čudite, da je toliko terorizma, če pa je v Evropi vedno več muslimanov? Pustimo ob strani, rečeno mimogrede, da bivši minister ne loči med trditvama »Islamisti ne napadajo držav, ki so gostoljubne« in »Islamisti napadajo države zato, ker niso gostoljubne« – v prvi imamo uvedeno zgolj korelacijo med napadi na države in gostoljubnostjo, v drugi pa je med njima uvedena vzročna povezava, ki je voditeljica Odmevov v svojem izraženem stališču ni izrekla in ne implicirala.

Janšev superminister, kot so mu dejali, je nekoč pokrival tudi kulturni resor, morda bo nekoč kakšnega za integracijo. Ko je v Odmevih uvidel »napačen okvir« – deduciral ga je iz omenjene trditve – je pohitel postaviti pravega. Zelo preprostega in z že omenjenim enačajem med muslimani in terorizmom, takole:

Neprijetna resnica namreč je, da več kot je muslimanov, večja je nevarnost terorizma. Na Japonskem npr. ga ni nič, ker je zaprta za priseljevanje, še posebej za priseljevanje muslimanov. Napadi so tam, kjer so velike koncentracije muslimanov iz okolij brez sekularne tradicije.

Res je treba dodati: previdno je uvedel razlikovanje med muslimani s sekularno tradicijo in tistimi brez nje. Na tako rekoč dobre in slabe muslimane. Tisti, ki prihajajo v Evropo kot begunci, so evidentno slabi; proti njim ne bo, še pravi, zadostovala niti nemška arijska kri:

»Z množičnim prihodom migrantov lani in letos tudi v Nemčijo prihajajo ljudje, ki so kulturno-civilizacijsko še bolj drugačni in zato bodo večji tudi problemi. Nemci si morda domišljajo, da je njihova arijska kri dovolj močna, da jim bo kos. Ali pa se motijo.«

Vojna bo

Še več, avtor verjame, da bodo migranti proizvedli vojno, kajti želeli bodo priti na oblast: »Če 1400 let zgodovine konfliktov med Zahodom in Orientom kaj pove, je to, da Muslimani nikoli in nikjer niso dolgo v miru živeli skupaj s Kristjani. Razen, če so bili prvi na oblasti. Verjetno zato, ker so Muslimani delali na tem, da bi prišli na oblast – kot se je to zgodilo npr. v Indoneziji, kot so poskušali v Indiji, kot se dogaja v podsaharski Afriki. Tradicionalni Islam pač ne zna biti ločen od države in hoče državo ugrabiti.«

Pri ksenofobičnih posploševanjih in fear-mongering taktikah je na delu vedno ista zgodba: njeni protagonisti se branijo takšne označbe. Razumejo jih kot diskreditacijo, svoja stališča pa kot nedolžne, racionalne in objektivne razlage sveta in dogajanj v njem. Poseben užitek svoje pozicije črpajo retroaktivno, običajno skozi maksimo »Saj smo vam povedali, pa niste poslušali. Zdaj pa imate!«

Turk zakaj terorizem

O tem, da so svoja stališča zgradili na predsodkih in pomagali dirigirati sovraštvo, ne želijo slišati ničesar. Nekdo, ki verjame, da je nesekularni islam intrinzično nagnjen k nasilju in podpira terorizem, zaradi česar bi smeli vzpostaviti korelacijo med obema, bi moral za to navesti konkretne dokaze. Ne, ni se zgodilo.

Who speaks for Islam?

Profesor John Louis Esposito na Georgetown University v Washingtonu je skupaj z Dalio Mogahed že pred leti,  po 11. septembru 2001, opravil obsežno raziskavo za Gallupov inštitut pod naslovom »Who Speaks for Islam?«. Leta 2008 sta svoje izsledke izdala tudi v knjigi z istim naslovom: v šestih letih sta analizirala okoli 50.000 muslimanov v 35 državah in ugotovila, da npr. Američani in muslimani enako zavzeto zavračajo teroristične in druge napade na civilno prebivalstvo – glede moralnega upravičevanja ni nobene posebne razlike. V isti raziskavi je pokazal, da je napad 11. septembra podprlo le 7 odstotkov vseh anketiranih – avtorja jih imenujeta »politično radikalizirane«.

Začetne Turkove trditve, češ prihod muslimanov predstavlja večjo nevarnost terorizma, s tem sicer čisto neposredno še nismo zavrnili. Omenjena raziskava je pokazala le na to, kakšno stališče gojijo do nasilnih dejanj, posredno pa tudi, da v njihovi politični ali religiozni naravi »intrinzično« ni nič takšnega, da bi jih morali z njimi povezovati. Kajti če bi se nad terorizmom res navduševali, bi o njem morali imeti afirmativno mnenje.

Nobenega dvoma sicer ni, da se muslimani kot povzročitelji terorističnih dejanj v Evropi v zadnjih letih pojavljajo vedno pogosteje. Tega nihče ne želi opravičevati, kot sem želi največkrat imputirati, nikoli in nikdar. Toda leta 2009  je npr. Europol ugotavljal, da je več kot 99 odstotkov takih dejanj v zadnjih treh letih bilo izvedenih s strani nemuslimanov.

Če bodo želeli Turk in podobni pokazati, da jih ne vodijo ksenofobni in islamofobni stereotipi, ampak resna skrb, češ muslimani predstavljajo absolutno nevarnost terorizma in nove vojne v Evropi, ker so intrinzično destruktivni, bodo onstran praznih posploševanj morali predstaviti nekaj več dokazne evidence. Tudi takrat, ko hitijo islamskega napadalca, ki se je zgledoval po Breikovih protislamskih stališčih in imitiral neonacistična ksenofobna nagnjenja, čisto mimogrede stlačili v svojo rubriko islamsko motiviranih fundamentalistov.

Več:

Turkova hitra misel in afriška počasna

Information

This entry was posted on 28/07/2016 by in mediji and tagged , , , , , , , , .
%d bloggers like this: