Davčne utaje SDS in vsa namigovanja

Pri Planetu so razkrivali sum davčne utaje v Janševi SDS.

Triminutni prispevek je zabaven, kot bom pojasnil, tudi zato, ker takšen želi biti: tudi s tabloidnimi orodji v njem razložijo, kako imajo dokaze, da se pri SDS izmikajo plačilu DDV od najemnin, ki jih lastni stranki plačujejo trije evroposlanci: Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin.

Vsi trije naj bi zaradi najema treh pisarn v Ljubljani SDS vsak mesec nakazali skupaj 6.000 evrov denarja, na letni ravni okoli 72.000. Za najem prostorov lastne stranke.

Novinarsko izhodišče Mirka Mayerja, ki se je kasneje javil s terena, je bilo enostavno. Naslovil se je na vodstvo stranke z vprašanjem glede morebitne utaje in glede tega, kako je z zavezanci za DDV, ki presežejo 50.000 evrov letnega prometa. Iz letnega poročila stranke izhaja, da davka niso plačali. Davkariji so priznali zgolj letni promet v višini 43.000 in padli pod mejo plačila.

Mayer nato pojasni, da se je s tem vprašanjem, kaj točno da je njihova pridobitna dejavnost in s čim služi SDS, naslovil nanje in dobil tale kratek neinformativen odgovor:

Vsa vaša namigovanja ne držijo.

»Blaž, si s tem zadovoljen?« je hitel Mayer fingirati vnaprej dogovorjeno vsebino dialoga z voditeljem v studiu, ko je začetek zgodbe komentiral in ga vmes, voditelja, pohvalil zaradi »dobrega računanja«. In ker ni bil zadovoljen z odzivom, je pojasnil nadaljevanje dialoga s stranko, ki so ji »spet postavili zelo jasno in nedvoumno vprašanje«. Nato sledi ponovitev, že v drugo se pojavi tudi ista rdeča grafika na zaslonu, ki znova izpiše identičen stavek, ki je znova priromal v odgovor iz stranke:

Vsa vaša namigovanja ne držijo.

V SDS so torej Planetu tudi v drugo odgovorili zgolj z eno povedjo in ta je hipoma postala glavna zvezda triminutnega prispevka. Mayer jo je takoj pospremil s komentarjem »No, izvirni pa so«.

In ker je bilo tako dogovorjeno, je voditelja v studio izzval še v tretje z »Blaž, morda še kaj?«

Voditelj je nato opozoril, da so enega od teh dveh zneskov, 72.000 ali 43.000 evrov, »nekje v letnem poročilu morali zavesti? Ali pač ne?«

Javljajoč s terena je Mayer izpred stavbe SDS še v tretje repliciral: »Ne, teh zneskov ni v bilanci, ne enega ne drugega. In verjemi, mene je začudilo ravno toliko kot zdaj tebe, zato smo spet postavili dve povsem jasni vprašanji, kje so prikazani prihodki od najemnin in ali lahko pritrdijo, da vsi trije poslanci res vsak mesec nakažejo šest tisočakov«.

V že predvidljivi piarovski igri norčevanja na vprašanja novinarja, na katero je očitno želel opozoriti novinar vsaj z enako mero pozornosti kot na samo davčno utajo, je zdaj Mayer še v tretje komentiral naslednje:

Odgovor bo mogoče zvenel rahlo znan, citiram: ‘Vsa vaša namigovanja ne držijo’. Pa pustimo to, da bi bilo slovnično pravilno ‘Nobeno vaše namigovanje ne drži’, ampak kakorkoli, Blaž, se ti ne zdi ta odgovor Janševih nekako preveč podoben tistemu Jankovićevemu ‘Odgovor je enak prejšnjemu’?

Čeprav je bilo že mučno, so gledalcem spet prikazali rdečo grafiko v treh minutah in izpisali že znani edini in samcati stavek. Ker so ga pač prejeli še tretjič:

Vsa vaša namigovanja ne držijo.

Planetova zgodba odpira več zanimivih dilem. Ena je, kdaj in v kakšni obliki je legitimen novinarski sarkazem do politikov, ko se ti norčujejo do medijev.

Druga je, kako legitimno je v istem prispevku mešati raziskovalno-informativni žanr s komentarjem, v tem primeru sarkastičnim. Evidentno je namreč, da se v prispevku prepletata in sovpadeta dve naraciji: ena govori o utaji davkov, druga o ciničnem odnosu strankarskega piarja do medijev.

Ko je voditelj v studiu prispevek zaključil s pripravljeno repliko »Morda res, Mirko, bo pa zato zagotovo toliko bolj brnel tviter« – z njo se je navezal na vprašanje o podobnosti legendarne obrambne strategije pri Jankovićevem sinu, tj. razvpitemu ‘Odgovor je enak prejšnjemu’ –  je s tem nesporno želel signalizirati, da bo Planet nova tarča tviteraškega obračuna s strani dežurnega statista medijskih prostitutk v državi. S tem je seveda komentiral to drugo: obnašanje stranke SDS in njenega voditelja do novinarjev in medijev.

V začrtani agendi bolj ali manj odkritega posmeha, usmerjeni v pobalinsko obnašanje stranke, pa je Mayer ustvaril interpretacijo, ki je verjetno najbolj zabaven del medijsko-strankarskega duela.

V stavku ‘Vsa vaša namigovanja ne držijo’ je namreč zaznal slovnično nepravilnost, ki jo je popravil v ‘Nobeno vaše namigovanje ne drži’. Novinar je torej želel piarju v SDS očitati še neznanje jezika.

Težava je v tem, da je stavek lahko popolnoma slovnično pravilen – le novinar se je odločil, da ga bo interpretiral po svoje. Zaimek ‘ves’ je mogoče ali celo treba razumeti kot polne količine nečesa (po SSKJ), kar pomeni, da stavek pove tole: nekatera vaša namigovanja so točna, nekatera pa ne držijo; zato vsa ne držijo.

Mayerju pa se zdi, da je avtor zagrešil narečno pogosto napako zamenjave zaimka ‘ves’ z ‘noben’, da je želel povedati le tole: nobeno vaše namigovanje ne drži. Novinarju tu ni uspelo. Škoda, po svoje, kajti s tem jih je nehote ubranil.

Seveda bi lahko imel tudi prav, da Janševim dela preglavica slovnica, vendar posebnih dokazov za to nima.

Ironija novinarskega posmeha, ki je vpletel še gramatiko kot dodaten grešni element stranke, je morda tale: z vidika produktivnosti ping ponga med njim in strankarskim piarjem bi bilo bistveno bolj učinkovito, če bi namesto treh repeticij gospode v SDS izzval s predpostavko, da je njihova slovnica odlična: »Pravite, da vsa namigovanja ne držijo. Katera pa držijo?«

Še za konec: Planet je zaenkrat edini, ki je opazil in problematiziral omenjeno utajo.