Kaj točno nam pove dejstvo, da se je na vabilo po sodelovanju z Jano in Lady, ki sta ta teden začeli nov ciklus življenja, odzvalo »okoli 500 večinoma mladih novinarjev, fotografov in oblikovalcev«? Veliko. Več kot bi želeli. Preveč. A pojdimo po vrsti.
Govorim o tem, da je medijska družba AdriaMedia ta torek in sredo kupcem znova ponudila stari paradni reviji. Kot so nam dejali.
Ime česa je petsto?
Po enoletnem premoru je namreč AdriaMedia sklenila licenčno pogodbo z družbo Večer Revije in obe blagovni znamki najela za dvojno petletno obdobje, o čemer sem že pisal v kontekstu precej nenavadnih okoliščin nakupa 44 blagovnih znamk, ki so bile naprodaj pri KBM Leasingu, podjetju iz skupine NKBM. Paketa, ki si ga je nekoč lastilo podjetje Delo Revije.
Težava je seveda, da že devet mesecev kupce osrečujeta tudi nadvse podobni reviji Zarja in Zvezde, ki sta nadomestili prvi, izdaja jih podjetje Salomon in je del skupine Media24. Tako so najprej KBM Leasing, potem pa tudi pri Večeru Revije in AdriaMedia na sodišče vložili zahtevo za prepoved Salomonu, da izdaja revije pod alternativnimi imeni.
Glavna in odgovorna urednica nove Jane je Lidija Petek Malus, pri novi Lady je to Anja Kontrec.
Toda ustavimo se pri okoliščinah odziva na projekta. Tomaž Drozg, lastnik in direktor uprave družbe AdriaMedia, je za STA opisal kolosalen interes za ustvarjanje obeh revij:
Novinarsko ekipo bodo sestavljali dosedanji sodelavci AdriaMedie in tudi nekaj tistih, ki so nekoč ustvarjali obe reviji. K sodelovanju pa so nove sodelavce pozvali tudi z vabilom, na katerega se je odzvalo okoli 500 večinoma mladih novinarjev, fotografov in oblikovalcev, je dejal Drozg.
Svojo odločitev, zakaj odločitev za prav ti dve reviji v naboru številnih, je utemeljil z argumentom renomeja in prepoznavnosti:
»Lady in Jano smo iz paketa revij, ki jih ponuja Večer Revije, izbrali, saj sta najbolj prepoznavni in bomo z njima že v dveh do treh mesecih vedeli, ali se v redu prodajata in ali smo se pravilno odločili,« je v pogovoru za Dnevnik svojo odločitev pojasnil Drozg. Povedal je, da je za ustvarjanje obeh revij izbral »mlajšo« ekipo novinarjev, ki pa so jo dopolnili z nekaterimi sodelavci obeh revij iz časa, ko sta še pripadali Delu Revijam. S tem naj bi pri ustvarjanju združili tradicijo z novimi pristopi do bralcev. Konkurenčni reviji Zarja in Zvezde po vsebini bolj kot novi Jana in Lady veljata za kontinuiteto Jane in Lady iz preteklosti, saj je podjetje Salamon obdržalo nekatere ključne ustvarjalce in nekdanjo »zavest« obeh revij. Glede na to, da imata obe reviji – zlasti pa Jana – tradicijo in bralce, ki so vajeni njunega dolgoletnega duha, ta okoliščina ni zanemarljiva.
Prekariat vs. Lady
Veliko zanimanje za sodelovanje pri revijah Lady in Jana smo prisiljeni brati vzporedno ne le z vedno večjimi socialnimi stiskami novinarjem na cesti ali blizu nje, temveč tudi skupaj z vsemi ukrepi proti tistim zaposlenim, npr. ob pritiskih na prekarce v novinarstvu, zahtevah po ureditvi statusa samostojnega novinarja, da bi se ustvarilo obvod, s katerim bi se lahko pred inšpekcijo in sodiščem prikrilo njihovo zaposlovanje.
Podatki o odpuščanjih novinarjev se nam servirajo skoraj dnevno, četudi bistveno bolj hladnokrvno in brez spremljajočih protestov – v zadnjem času najbolj pri Delu, tudi Dnevniku in Večeru. Fluktuacija in prehajanje novinarjev iz enega medija v drugi še nikoli nista bila tako frapantno visoka.
Ravno iste dni, konkretno sedmega junija, ko sta znova začela izhajati Lady in Jana, so pri aktivu novinarjev Dnevnika skupaj z DNS objavili alarmantno javno sporočilo o stanju na Dnevniku, ki pa ga mediji, z izjemo STA, niti niso želeli poobjaviti:
V stanovskih organizacijah smo zgroženi nad zadnjim ravnanjem uprave družbe Dnevnik, ki grobo tepta interese prekarnih zaposlenih. Uprava dialog zavrača, sindikalno vodstvo Sekcije honorarnih novinarjev Dnevnika je zaradi odpuščanj obglavljeno, odpuščeni so predvsem sodelavci, ki si upajo zahtevati sodno varstvo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja.
Položaj prekarnih delavcev je zaostril inšpekcijski nadzor, v katerem prekarni delavci pravice po zakonu o delovnih razmerjih imajo, ne uživajo pa nikakršne zakonske varnosti, če iste pravice zahtevajo v sodnem varstvu ali če zanje inšpekcija ugotovi elemente delovnega razmerja. Upravo Dnevnika pozivamo k partnerskemu dialogu in k umiku povračilnih ukrepov.
Vendar negotove pravne in socialne razmere, v katerih delujejo novinarji, v ničemer ne »legitimirajo« nakazanih trendov, v katerih se je znašel slovenski novinar, s tem pa temeljite prestrukturacije medijskega prostora, ki smo mu očitno priča.
Meteoriti, šibkejši od prihodnosti Lady
Vprašajmo se, kaj točno utegne predstavljati Drozgova številka o 500 novinarjih, fotografih in oblikovalcih? Če nekoliko poenostavimo, je to približno četrtina vseh, ki v novinarstvu v slovenskem prostoru aktivno delajo: vsaj DNS je v zadnjih letih omenjalo številko, ki se vrti okoli 2000 novinarjev ali nekaj več. V tem trenutku domače medijske kapacitete očitno ne dovoljujejo povečevanja tega obsega, kvečjemu padec.
Tudi če upoštevamo, da so med njimi morda nekateri mladi diplomanti medijskih smeri, ki še nikoli niso delali kot novinarji, nam ta podatek pove, da je slovensko novinarstvo tako rekoč četrtinsko predestinirano za ustvarjanje revij, kot sta omenjeni. Oziroma še huje: samo teh dveh. Povedano preprosteje: svoje novinarske moči in znanja so pripravljeni usmeriti v pisanje za bolj ali manj tabloidne revije.
Po eni strani nam to kaže enosmerno pot, evidentno tabloidno perspektivo, v katero se domači mediji dobesedno razvijajo. Po drugi manifestira deziluzijo novinarskih ambicij, vdanost v usodo, osebni pragmatizem mladih ali tudi preizkušenih novinarjev, ki bodo začeli ali svojo kariero morda končali ob pisanju družabnih kronik v Lady. Povedano emfatično: Lady je videti začrtana prihodnost slovenskega novinarstva, želeli ali ne. V kakšni meri pretiravamo in je mogoče statistični podatek o zanimanju, če je točen, pojasniti v kakšno drugo smer? Morda, a kakšne prepričljive razlage ne vidim.
Paradoksalno pa je, po Drozgu, ta prihodnost daleč od negotove, je karseda zanesljiva: uspeh Jane in Lady lahko, kot je povedal za intervju v Žurnalu24, ustavi le še padec kakšnega meteorita.
Forum 571 in Janšev flop
Številka 500 je emblematična iz še nekega razloga. Leta 2007 je namreč 571 novinarjev podpisalo peticijo zoper Janeza Janšo zaradi političnih pritiskov in cenzure. Tega jim prvak SDS nikoli ni oprostil, vse do danes je to številko neumorno ponavljal in jo naredil za simbol levičarskega, udbaškega, nenormalnega novinarstva, če uporabim nekaj njegovih miselnih artikulacij.
Janša je spregledal, da njegovo zavojevanje domačega medijskega prostora, legitimirano pod krinko »uravnoteževanja«, sproščanja in normalizacije, dejansko ne bo niti potrebno. Drozgovih petsto dokazuje, da novinarjev politične opredelitve ne zanimajo: kar iščejo, je zgolj kakršna koli služba. Glede na Večerov nakup blagovnih znamk je nekaj niš še na voljo: Obrazi, Stop, Smrklja, Naša žena, Kih, Radar in Eva.
Več:
Večer Revije: o nekem družbeno odgovornem nakupu
You must be logged in to post a comment.