Kdo si želi Velike Slovenije?

Ravno v času, ko je Haaško sodišče predsednika Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja oprostilo v vseh devetih točkah obtožnice, v katerih je bil obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993, se sredi Ljubljane na shodu Zbora za republiko rojevajo ideje o Veliki Sloveniji. Dogajalo se praktično na isti dan.

Sodišče je večinsko razsodilo, da tožilstvo ni dokazalo vzročne povezave med govori Šešlja, ki velja za vodilnega zagovornika ideje Velike Srbije, ter zločini v hrvaškem Vukovarju, Malem Zvorniku v BiH ter vasi Hrtkovci v Vojvodini proti Hrvatom oziroma Bošnjakom.

Ideja Velike Srbije je bila v ozadju ravnanj bivšega srbskega predsednika Slobodana Miloševića, katere cilj je bila po navedbah tožilstva nasilna odstranitev večine nesrbskega prebivalstva z delov Hrvaške, BiH in Vojvodine:

»Cilj dogovora je bila obramba Srbov in ohranitev Jugoslavije in ne storitev zločinov,« je povedal sodnik Antonetti. Večina članov sodnega senata je namreč tudi presodila, da je bil projekt oblikovanja velike Srbije političen in ne vojaški oziroma zločinski.

Skoraj neverjetno bi bilo, če jih ne bi poznali, da so mediji spregledali nespodobnost uporabljenih konceptov v nastopu predsednika SLS Marka Zidanška na včerajšnjem shodu Zbora za republiko v »obrambo Slovenije«. (Verjetno je pravo vprašanje, kako se obraniti pred tistimi, ki bi nas branili.)

Ne samo, da so se odločili prezreti dejstvo, da so shod začeli z domobransko himno Moja domovina, pesmijo Lojzeta Mava, v osrednjem dnevniku TV Slovenija so se uredniki odločili poudarek usmeriti predvsem k žvižgom, namenjenim Ljudmili Novak. Katere nastop je z očitnim odporom, morda gnusom, na tviterju kasneje komentiral celo Janša.

Nastop predsednika SLS pa je nato po krivici zdrsnil mimo: terminološko je ob najbolj nerodnem času Zidanšek na dolgo in široko spregovoril o »Veliki Sloveniji«, novinarji pa, razen kratkih povzetkov vseh govorov s shoda, temu niso posvetili pozornosti. Upajmo, da ne zato, ker je prav v tistem hipu Šešljeva ideja doživela svojo politično rehabilitacijo v Haagu.

Seveda je v ekstenziji uporabe pojmov pri obeh občutljiva razlika, žal pa je nespodobna terminologija ostala ista:

MOJA VIZIJA JE VELIKA SLOVENIJA. To je država, ki smo zgradili vsi državljani, vendar so jo ugrabili. Zato si moramo nazaj vzeti tisto, kar smo vsi skupaj 25 let gradili z lastnimi rokami.

Velika Slovenija je kraj, ki se ga prevaranti izogibajo, ker vedo da jih država ne bo zaščitila.

Velika Slovenija je država, v kateri ljudi ni strah, ker je država v službi ljudi in ne dela proti njim, pač pa zanje.

Velika Slovenija so mladi, ki spoštujejo preteklo delo upokojencev in jim namesto praznih obljub omogočijo dostojno življenje.

Velika Slovenija so starejši, ki v mlajših ne vidijo konkurence, ampak enakovredne partnerje pri zaposlovanju, posvetovanju in odločanju, od najmanjše obrti do vodilnih mest v podjetjih in v državi.

Velika Slovenija je država, kjer vsi ljudje vedo, da si bodo z delom lahko omogočili dostojno življenje. Zato da upokojencev ne skrbi, kako bodo z nizko pokojnino zdržali do naslednjega meseca, mladih pa ne, kako bodo prišli do lastnega stanovanja, kjer si bodo lahko ustvarili svojo družino.

Velika Slovenija je dom uspešne ekonomije, kjer vsakega dobrega delavca čaka dobro plačana služba. Kjer nihče nima minimalne plače in kjer so delavec, kmet, obrtnik in podjetnik cenjeni!

Velika Slovenija je dežela dobrih gospodarjev, kjer pošteni in delovni ljudje živijo v blaginji.

Velika Slovenija je kraj, kjer si državljanke in državljani medsebojno zaupajo, se ne pustijo spreti med seboj, ampak v težkih preizkušnjah stopijo skupaj.

Velika Slovenija je država, ki si ne pusti vzeti ozemlja, ki ji pripada, ampak se zanj bori!

Velika Slovenija je dežela, v kateri vsi želijo živeti, vendar je ta privilegij na voljo le tistim, ki vanjo verjamejo!

Da potrebujemo Veliko Slovenijo? Šešelj bi lahko zahteval avtorske pravice. Včerajšnji shod Zbora za republiko si bomo zapomnili po štetju SDS, ki je navedlo, da je na trgu skoraj 10.000 ljudi, medtem ko so jih mediji prešteli 2000.

Morda kdaj kasneje si ga bomo osvežili v spomin tudi po propadu projekta Demos 2.0, saj je zaenkrat očitno, da Zidanškovo povabilo Novakovi in Janši k skupnemu delovanju ne bo uspešno: nenazadnje je Novakova dve leti nazaj Janšo označila za destruktivno, agresivno in ranjeno žival, na shodu pa sta se prvaka držala bolj kislo. Vtis je potrdil nekaj ur po shodu objavljeni že citirani Janšev tvit.

Ob domobranski himni res ne bi veljalo spregledati deplasiranega klicanja k Veliki Sloveniji in izrecne politične vizije o tem.

Očitno boleče in tragične zgodovinske izkušnje, celo če so obujene hic et nunc, še vedno niso dovolj, da bi pazili, kakšne koncepte in besede uporabljamo. Rehabilitacija Šešlja je lahko promotorjem tovrstnih idej žal le v pomoč.