Ali Janez Janša plačuje RTV prispevek? Na petkovi seji Odbora za kulturo je v svojem nastopu povedal, da ga že dve leti ni plačal in k temu pozval tudi državljanke in državljane.
Še isti dan sem se naslovil na vodstvo RTV Slovenija z odprtim pismom in ga vprašal, kaj bo storilo, da zaščiti moralno in finančno avtonomijo javnega servisa. In, seveda, ali bo dolg izterjalo.
O neplačevanju piše v današnjem sredinem Dnevniku njihov novinar Blaž Petkovič, dejansko prvi in edini, ki je sploh reagiral na škandalozni apel prvaka SDS, kar je še ena žalostna slika domače medijske krajine:
Spomnimo, da je Janša na omenjeni seji parlamentarnega odbora tudi pozval vse državljane, naj prenehajo plačevati RTV-prispevek. »Pozivanje politikov k neplačevanju RTV-prispevka in s tem k državljanski nepokorščini je zelo neprimerno in neodgovorno dejanje. Spoštovanje zakonov je dolžnost vsakega posameznika, zlasti pa javnih oseb, kar politiki zagotovo so,« je Janšev poziv včeraj za Dnevnik komentiral generalni direktor RTVS Marko Filli. Zaradi Janševih besed se je z odprtim pismom na vodstvo RTVS obrnil tudi filozof Boris Vezjak in s Kolodvorske prejel odgovor, da bi sodelavci Janševo (ne)plačevanje RTV-prispevka preverili tudi brez njegovega pisma, kot to počnejo po navadi.
In res, še isti petek, 1. aprila, sem na svoje vprašanje prejel zaničevalen odgovor Marka Fillija, generalnega direktorja RTV Slovenija, ki mi je privoščil kratek stavek, s katerim mi sporoča, da je moje pismo odveč:
Spošt. dr. Vezjak,
ni se vam bilo treba truditi. Sodelavci bi to preverili tudi brez vašega pisma, kot to počnemo ponavadi.
Pozdrav
Marko Filli
Kasneje sem upal na kaj več, a se ni zgodilo. Direktor se je izognil osnovni srži mojega javnega vprašanja – čeprav poslanega medijem, ga z izjemo Dnevnika nihče ni želel zaznati – kaj bo vodstvo storilo, da zaščiti svoje ime in potencialen odliv denarja zaradi neplačevanja naročnin.
Toda danes, v sredo, je sledil preobrat: Dnevnik je v istem članku poročal o neuradni informaciji, da naj bi javni zavod uspešno izterjal tudi dolg Janeza Janše. Prav tako danes je portal Požareport objavil faksimile nekega drugega odgovora Marka Fillija (z datumom 4.4.2016), iz katerega izhaja, da so »neplačani prispevek izterjali po predvidenem postopku in je bil poravnan z obrestmi. Tako postopali tudi v prihodnje in z vsemi zavezanci za plačilo«.
Filli torej v petek bodisi ni vedel, da so pri Janši prispevek že izterjali, ali pa so ga uspeli nepričakovano izterjati od petka do ponedeljka. Bistveno verjetnejša je prva možnost: da bi Janša v petek popoldne izjavil, kako prispevka ne plačuje, nakar bi stekli vsi postopki, verjetno v ponedeljek dopoldne, čemur bi v nekaj urah sledilo plačilo kazni, se preprosto ne zdi preveč verjetno. Je pa res, da vodstvu zdaj silno ustreza napačen vtis v javnosti o njihovi učinkovitosti in moči, ki da jo imajo: zdi se, kot da so uspeli Janšo pritisniti v kot v roku dveh dni.
S tem plačilom je sicer vodstvo RTV rešilo le polovico svojega problema, saj očitno ne kaže nobene volje, da bi nastopilo proti vodji opozicije bolj odločno. Predvsem v delu, ko k medijski »nepokorščini« poziva druge in kar lahko prinaša otipljivo finančno in moralno škodo javnemu servisu. Sicer velja, da če politik druge poziva k temu, da ne plačujejo prispevka, je to približno tako, kot če bi državljanom svetoval, naj odmontirajo radiatorje, če nočejo plačevati ogrevanja. Ne, ne bo pomagalo.
Naslednja implikacija je naslednja: če je Janša v petek že vedel, da so od njega izterjali plačilo z obrestmi vred, kar je daleč najverjetnejša možnost, potem vodstvo RTV ta podatek pozna, ker pozna datume plačil. In potem ve, če je Janša govoril resnico.
V petek je namreč v parlamentu Janša nesporno uporabil sedanjik in dejal, da v danem trenutku ne plačuje prispevka in da se skupno izogiba plačilu že dve leti; stavek se je glasil »jaz že dve leti ne več in pozivam tudi vse ostale, da s tem prenehajo«.
Če je Janša v petek popoldne lagal, ker je vedel, da je prispevek za dve leti nazaj poravnaval, posledice te laži niso nekaj, s čimer bi se morali ukvarjati na javnem servisu, je pa takšna laž zanimiva politično. Najmanj, kar je, sledi iz nje dis-kreditacija njegovega lastnega apela: če ga on sam na koncu plačuje, potem ni verodostojen, ko k temu poziva druge. Še huje, če k neplačevanju poziva druge z lažjo in prevaro, zavedajoč se, da je poravnal še obresti, potem mu državljanke in državljani pač ne morejo zaupati.
S tem jih ne navaja le k neplačilu, ampak v situacijo, ko bodo zneski na njihovih položnicah zaradi kazni še višji. Znova je predvsem odločitev predvsem na plečih njegovih sledilcev: slediti Janši stane, ker na koncu pridejo še obresti.
Politične in medijske prostitutke
Na petkovi seji je Janša razgalil trenutno depresivno stanje svoje politične demagogije in žargona, ki sta nesporno dosegla dno: nižje več ne gre. Nedvomno je bil na koncu dominantni zmagovalec seje Odbora za kulturo – ne zato, ker bi njegovi argumenti bili zmagoviti, ampak ker se na nivo takšnega diskurza nihče ni želel spustiti.
Ker je v samem diskreditacijskem diskurzu nekaj, kar omogoča nedosegljivo prednost v razpravi. Njegova obramba, zakaj so žaljivi tviti na račun odsluženih medijskih prostitutk z RTV servisa upravičeni, bi terjala sestavo kratkega vodiča najbolj proslulih tehnik upravičitve. Terjala bi tudi kakšen kritičen novinarski komentar.
Naj naštejem nekaj zimzelenih trikov: v inkriminiranih tvitih nikogar ni imenoval s polnim imenom in priimkom, je ponavljal, zato je vesel, da so se naslovnice, novinarke, kar same prepoznale. Da je šlo za provokacijo, ki so ji vsi nasedli in si zato želi še več podobnih razprav. In nato je problem »medijske prostitucije« prepoznaval kot generičen problem in generičen pojem, ki ga lahko najdemo na googlu v tisočih zapisov. No, naj kdo poskusi. Zato je, posledično, medijska prostitucija glavna težava, ki tare Slovenijo.
Naj v izključno pedagoške namene navedem nekaj osnovnih kvaziargumentacijskih strategij, v katere se je s tem zatekel. Predstavljamo si situacijo, ko bi premier Miro Cerar (ali kdorkoli že) tvitnil spodnji stavek:
Janez J. je najbogatejša odslužena politična prostitutka v državi s profitom 140 milijonov mark #trgovinazorožjem
Nato bi se na poljubni seji v parlamentu branil točno po recepturi prvaka opozicije. V tem primeru so replike veristično povzete po tem, kar je Janša resnično povedal v parlamentu. Kako zelo bi prepričale Janšo? Naštejmo jih:
Sklicevanje na nedoločenost imena: Oprostite, gospod Janša! Če se morda kakšen Janez čuti napadenega, potem se je samorazkril. Nikjer nismo napisali, da gre za vas, gre pač za Janeza J. Če ste se v tej izjavi prepoznali, je to vaša stvar in se vam toplo zahvaljujemo.
Sklicevanje na provokacijo: Oprostite, gospod Janša! Če se s tvitom osebno identificirate in če so se oglasili vaši politični pristaši, je to vaš in njihov problem, nasedli ste na provokacijo. Z vašo pomočjo končno lahko spet govorimo o trgovini z orožjem v Sloveniji, in to na seji nekega parlamentarnega odbora. Sicer bi šle stvari mimo, tako kot vse ostale. Vsi, ki ste se odzvali, ste nam nasedli, hvaležni se priporočamo še vnaprej.
Sklicevanje na ključni problem politične prostitucije: Oprostite, gospod Janša! Morali smo napisati tak tvit, kajti ključni problem slovenskih davkoplačevalcev je politična prostitucija trgovcev z orožjem. Zato se dajmo o njej pogovarjati intenzivno leta 2016 in leta 2017. Na vsakem odboru, na vsaki seji parlamenta. Zaradi tega dejstva je bilo vredno sprožiti tak zapis.
Sklicevanje na krajo drugih: Tvit je le posledica nedopustne kraje in drugih trgovin skozi 30 let naše politike. Lahko vzamemo kateri koli datum v zadnjih 30 letih in gremo pogledat, pa bomo našteli več resničnih kraj, kot jih je bilo v trgovini z orožjem. Zato je napis o Janezu kot politični prostitutki tudi nastal – kot upor in reakcija na tiste druge resnične kraje.
No, morda pridejo leta, ko bo približno takšna videti deplasirana politična razprava pri nas – če se bo kdaj zgodilo, da bodo Janševi nasprotniki prevzeli njegovo vulgarno diskreditacijsko govorico.
You must be logged in to post a comment.