Kako se politiki božajo in delajo potice iz mivke

Pred tedni sem omenjal čudežno presojo Karla Erjavca, ki je za predsednika vlade Mira Cerarja in njegovo SMC dejal, da sta podobna dveletnemu otroku. Zunanji minister je premierja skratka peljal v vrtec. No, v njem ga je videl.

Da dveletni otrok vodi državo? Čisto možno, če pravi minister. Ja, to so te otroške norčije vodilnih in najbolj odgovornih v državi. Preveč samoumevne. Preveč rezistentne.

Erjavec dveletni otrok Utrip

Utrip: Erjavec o dveletnem otroku

In po tistem, ko smo več kot teden dni čakali na odziv medijev, ki so se raje hihitajoče obrnili proč in zamolčali verbalne delirije, smo čakali tudi, kdaj bodo končno izsilili kakšno reakcijo Cerarja. Pa smo jo te dni le, nestrpni kot smo, dočakali. Takole nas je potolažil pred mikrofonom za TV Slovenija, kasneje so posnetek predvajali še v Utripu:

»Slovenske državljanke in državljani poznajo gospoda Erjavca. Včasih govori marsikaj, ampak jaz mislim da ko delamo na koaliciji, je ta trdna. In tako gremo tudi naprej.«

A smo zdaj zadovoljni? No, Cerar se zdi, da je. Zunanji minister ga popljuva, zmerja z dveletnim otrokom, on pa kot odpuščajoč oče zamahne z roko. V smislu: kaj mi mar. Kot bi na ulici, na Prešernovem trgu kakšen starš pojasnjeval mimoidočim, naj se vendar ne jezijo, ker ne bi mogel ukrotiti svojega majhnega otroka.

Videi je, da sta zamenjala vlogi: sprva nas je Erjavec prepričeval, da je Cerar dveletni otrok. In potem nas Cerar prepričuje, da je Erjavec eno takšno nebogljeno bitjece, staro dve leti, ki ga ne smemo jemati resno. Saj ga poznamo. Igrice v peskovniku, kjer so vsi infantilni, vsi nedonošeni. Se bi morali ob tem zabavati? Ne, ta program je predrag.

Erjavec dveletni otrok Utrip Cerar

Utrip: Cerar o trdni koaliciji z Erjavcem

Ampak poglejmo si predsednikovo pojasnilo z odkritim nasmeškom na obrazu,  ki je tako rekoč državniško, naslavlja nas z državljani: Erjavec da govori marsikaj, saj ga poznamo, je dejal Cerar. In koalicija je trdna, je dostavil, to pač šteje. Tako trdna, da se nekaj dni kasneje ne more zediniti pri interpelaciji ministrice Mrakove.

Se pravi: vladajoča koalicija dveletnih otrok in kameleonov, kot je Erjavec na tistem DeSUSovem dogodku opisal Židana in njegove. Kakor da bi se hvalili, da je trdna ograja, ki smo jo postavili okoli peskovnika. Da bodo naši otroci varni. Da se bosta Miro in Karl lahko varno igrala kot fantiča, ki se dobro poznata in gradila potice iz mivke.

Resnica je seveda nasprotna: ta trdna ograja je postavljena okoli nas. Ne samo na mejah Slovenije, ne samo, da je žičnata in rezilna, postavljena je okoli vsakega med nami, predvsem okoli naših denarnic. Naših služb, naše socialne varnosti, naše prihodnosti. Mediji pri tem očitno ni na ravni svojih dolžnosti in nalog. Ostajajo le statisti in prestrašeni kronisti dogajanja.

TV Sloveniji nasproten proces lahko vidimo na Planet TV. Njen izdajatelj je od 1. februarja 2013 naprej družba Antenna TV SL, d.o.o., ki je v 51-odstotni lasti grške družbe Antenna Group in 49-odstotni lasti družbe TSmedia, hčerinskega podjetja Telekoma Slovenije.

Če je TV Slovenija prejkone statist, se po nekaterih podatkih Planet TV bori z dolgovi in temu ustrezno se tabloidizira tudi njihova novinarska naracija, da ne omenjamo grafike.

Poglejmo si, kako so upodobili ne verbalni, temveč menda že skoraj fizični spopad dveh politikov. Ne Cerarja in Erjavca, temveč predsednika SLS Marka Zidanška in bivšega politika, ki je pripravljen, kot pravi, znova stopiti na parket, Marjana Podobnika.

Planet spor SLS grafika

Planetova boksarska grafika

Planetova porumenela grafika domnevnega fizičnega obračuna med obema je bila takšna, da človek nehote pomisli, da je podatek o dolgovih medija več kot resničen.

Omenjeni fizični obračun je že druga omemba v zadnjem, sploh ne predvolilnem času: na kongresu IDS v Krškem se je veliko govorilo o zapisu Luke Mesca in njegovem ogorčenju, ker da so želeli obračunati z njim. Skratka, ko nismo v peskovniku, pa smo občasno vsaj v ringu.

Podobnik je sicer kasneje fizični zaplet zanikal: Zidanška je menda samo malce pobožal, je pomirjujoče pojasnil. Dobesedno: »Pobožal sem ga in mu dejal: Daj, Marko, daj, Marko, no«.

Podobnik božanje Nova

Božanje po eselesovsko

Škoda, da se njuno božanje ne pozna pri stališčih SLS v podporo zakonodaji o istospolnih zvezah. Če bi gospoda imela za arbitra premierja, bi ta morda zgolj zamahnil roko. Češ: saj jih vsi poznamo. Saj se vsi božamo. Argument iz indiference saj-jih-poznamo oziroma saj-nas-poznate bi znova zmagal. Celo brez dolgega pavjega peresa v rokah novinarjev.

Zapisano je natančno del, morda celo osrčje državljanske težave,  šibke volilne volje množic: ja, poznamo jih, dobro jih poznamo. Kot kompanjone iz peskovnika. Na koncu pa volimo zanje.

Več:

Slovensko državo vodi dveletni otrok. Pravi zunanji minister

Kdo si želi Velike Slovenije?

Ravno v času, ko je Haaško sodišče predsednika Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja oprostilo v vseh devetih točkah obtožnice, v katerih je bil obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993, se sredi Ljubljane na shodu Zbora za republiko rojevajo ideje o Veliki Sloveniji. Dogajalo se praktično na isti dan.

velika srbija

Sodišče je večinsko razsodilo, da tožilstvo ni dokazalo vzročne povezave med govori Šešlja, ki velja za vodilnega zagovornika ideje Velike Srbije, ter zločini v hrvaškem Vukovarju, Malem Zvorniku v BiH ter vasi Hrtkovci v Vojvodini proti Hrvatom oziroma Bošnjakom.

Ideja Velike Srbije je bila v ozadju ravnanj bivšega srbskega predsednika Slobodana Miloševića, katere cilj je bila po navedbah tožilstva nasilna odstranitev večine nesrbskega prebivalstva z delov Hrvaške, BiH in Vojvodine:

»Cilj dogovora je bila obramba Srbov in ohranitev Jugoslavije in ne storitev zločinov,« je povedal sodnik Antonetti. Večina članov sodnega senata je namreč tudi presodila, da je bil projekt oblikovanja velike Srbije političen in ne vojaški oziroma zločinski.

Skoraj neverjetno bi bilo, če jih ne bi poznali, da so mediji spregledali nespodobnost uporabljenih konceptov v nastopu predsednika SLS Marka Zidanška na včerajšnjem shodu Zbora za republiko v »obrambo Slovenije«. (Verjetno je pravo vprašanje, kako se obraniti pred tistimi, ki bi nas branili.)

Zidanšek nastop Zbor

Ne samo, da so se odločili prezreti dejstvo, da so shod začeli z domobransko himno Moja domovina, pesmijo Lojzeta Mava, v osrednjem dnevniku TV Slovenija so se uredniki odločili poudarek usmeriti predvsem k žvižgom, namenjenim Ljudmili Novak. Katere nastop je z očitnim odporom, morda gnusom, na tviterju kasneje komentiral celo Janša.

Janša o Novak tvit po shodu Zbora za republiko

Nastop predsednika SLS pa je nato po krivici zdrsnil mimo: terminološko je ob najbolj nerodnem času Zidanšek na dolgo in široko spregovoril o »Veliki Sloveniji«, novinarji pa, razen kratkih povzetkov vseh govorov s shoda, temu niso posvetili pozornosti. Upajmo, da ne zato, ker je prav v tistem hipu Šešljeva ideja doživela svojo politično rehabilitacijo v Haagu.

Seveda je v ekstenziji uporabe pojmov pri obeh občutljiva razlika, žal pa je nespodobna terminologija ostala ista:

MOJA VIZIJA JE VELIKA SLOVENIJA. To je država, ki smo zgradili vsi državljani, vendar so jo ugrabili. Zato si moramo nazaj vzeti tisto, kar smo vsi skupaj 25 let gradili z lastnimi rokami.

Velika Slovenija je kraj, ki se ga prevaranti izogibajo, ker vedo da jih država ne bo zaščitila.

Velika Slovenija je država, v kateri ljudi ni strah, ker je država v službi ljudi in ne dela proti njim, pač pa zanje.

Velika Slovenija so mladi, ki spoštujejo preteklo delo upokojencev in jim namesto praznih obljub omogočijo dostojno življenje.

Velika Slovenija so starejši, ki v mlajših ne vidijo konkurence, ampak enakovredne partnerje pri zaposlovanju, posvetovanju in odločanju, od najmanjše obrti do vodilnih mest v podjetjih in v državi.

Velika Slovenija je država, kjer vsi ljudje vedo, da si bodo z delom lahko omogočili dostojno življenje. Zato da upokojencev ne skrbi, kako bodo z nizko pokojnino zdržali do naslednjega meseca, mladih pa ne, kako bodo prišli do lastnega stanovanja, kjer si bodo lahko ustvarili svojo družino.

Velika Slovenija je dom uspešne ekonomije, kjer vsakega dobrega delavca čaka dobro plačana služba. Kjer nihče nima minimalne plače in kjer so delavec, kmet, obrtnik in podjetnik cenjeni!

Velika Slovenija je dežela dobrih gospodarjev, kjer pošteni in delovni ljudje živijo v blaginji.

Velika Slovenija je kraj, kjer si državljanke in državljani medsebojno zaupajo, se ne pustijo spreti med seboj, ampak v težkih preizkušnjah stopijo skupaj.

Velika Slovenija je država, ki si ne pusti vzeti ozemlja, ki ji pripada, ampak se zanj bori!

Velika Slovenija je dežela, v kateri vsi želijo živeti, vendar je ta privilegij na voljo le tistim, ki vanjo verjamejo!

Da potrebujemo Veliko Slovenijo? Šešelj bi lahko zahteval avtorske pravice. Včerajšnji shod Zbora za republiko si bomo zapomnili po štetju SDS, ki je navedlo, da je na trgu skoraj 10.000 ljudi, medtem ko so jih mediji prešteli 2000.

Morda kdaj kasneje si ga bomo osvežili v spomin tudi po propadu projekta Demos 2.0, saj je zaenkrat očitno, da Zidanškovo povabilo Novakovi in Janši k skupnemu delovanju ne bo uspešno: nenazadnje je Novakova dve leti nazaj Janšo označila za destruktivno, agresivno in ranjeno žival, na shodu pa sta se prvaka držala bolj kislo. Vtis je potrdil nekaj ur po shodu objavljeni že citirani Janšev tvit.

Janša Ljudmila Novak ranjena žival intervju

Ob domobranski himni res ne bi veljalo spregledati deplasiranega klicanja k Veliki Sloveniji in izrecne politične vizije o tem.

Očitno boleče in tragične zgodovinske izkušnje, celo če so obujene hic et nunc, še vedno niso dovolj, da bi pazili, kakšne koncepte in besede uporabljamo. Rehabilitacija Šešlja je lahko promotorjem tovrstnih idej žal le v pomoč.

Velika Slovenija Zidanšek

Velika Srbija Šešelj 2

Velika Srbija Vučič

Kako je SLS podprla slovenske borce proti islamu

Javila se je prva slovenska stranka, Slovenska ljudska stranka, ki izrecno podpira (jutrišnji) petkov shod slovenskih skrajnežev, ki se borijo proti »obleganju muslimanov« in se imajo za ščit Evrope pred islamizacijo. Njihovo delovanje lahko spremljamo predvsem na FB profilu pod naslovom ‘Slovenija zavaruj meje’, kjer dosega izjemno odzivnost, svoj prihod na petkov dogodek pa je zaenkrat na FB prijavilo 1657 ljudi. Od zdaj naprej ni več nobenega dvoma o polni odgovornosti SLS za takšno podporo, njen predsednik je povedal:

»V luči shoda Slovenija, zavaruj meje je včeraj nekaj pozornosti sprožilo tudi sporočilo, ki ga je zunajparlamentarna stranka SLS poslala medijem in ga naslovila s citatom svojega predsednikaMarka Zidanška: »Evropa, zavaruj meje!« Kot nam je pojasnil Zidanšek, SLS ne sodeluje pri organizaciji petkovega protestnega shoda, ga pa v duhu svobode izražanja različnih mnenj podpira. Iz njegovega odgovora je sicer razvidno, da je z dogajanjem dobro seznanjen, saj v njem omenja tudi istoimensko spletno peticijo. »Kot kaže, imamo v nekaterih stvareh z organizatorji shoda očitno nekaj skupnih točk,« priznava predsednik stranke, ki je z nekaterimi skrajno desnimi skupinami v preteklosti protestirala že na slovensko-hrvaški meji.«

SLS Slovenija zavaruj meje

Slovenija zavaruj meje begunci isis

Predsednik brez masla na glavi

»Če bi imel maslo na glavi, za predsednika SLS zagotovo ne bi kandidiral.«

Evropski poslanec Franc Bogovič tudi uradno ni več predsednik stranke SLS, svoje mesto je po sobotnem kongresu prepustil Marku Zidanšku. Ob tem ga je vzel v bran pred očitki o koruptivnih ravnanjih in se zatekel v argument iz posledic (argumentum ad consequentiam).

Bogovič argument iz posledic

Argument iz posledic je tipično zmotni argument, pri katerem sklepamo, da je neka hipoteza (ali prepričanje) resnična ali neresnična na podlagi tega, da začetna premisa pelje do želenih ali neželenih posledic.

Novi predsednik SLS Marko Zidanšek je potemtakem nedolžen (to je Bogovičeva hipoteza ali prepričanje), ker če ne bi bil, bi sledile neželene posledice:

(1) Če bi imel maslo na glavi, bi sledile težave (neželene posledice) v njegovem mandatu predsednikovanja.

(2) Težav pa si gotovo (nihče) ne želi.

(3) Torej ni res, da ima maslo na glavi.

Sklepanje je v primeru zmote iz posledic napačno enostavno zato, ker avtor ne navaja nobenega dokaza za svojo trditev – v tem primeru za to, da novi predsednik nima nobenega masla na glavi. Kar počne Bogovič, je izključno čustveno apeliranje, da je Zidanšek nedolžen že zato, ker se je spustil v predsednikovanje.

Zmota sicer še ni neumnost, je pa bridko v istem besedilu prebirati Bogovičevo kritiko na račun politikov, ki le blebetajo in širijo neumnosti:

V slovenskem političnem prostoru lahko blebetaš, če kaj veš ali ne, in večje neumnosti stresaš, več publicitete dobiš. V Evropskem parlamentu je prostor za razpravo na odborih in v poslanskih skupinah. Tam tisti, ki kaj vedo o temi, rešujejo ključne stvari.

Če so dobri argumenti nasprotje blebetanja, potem Bogovič včasih ni v najboljši formi.