Predsednik brez masla na glavi

»Če bi imel maslo na glavi, za predsednika SLS zagotovo ne bi kandidiral.«

Evropski poslanec Franc Bogovič tudi uradno ni več predsednik stranke SLS, svoje mesto je po sobotnem kongresu prepustil Marku Zidanšku. Ob tem ga je vzel v bran pred očitki o koruptivnih ravnanjih in se zatekel v argument iz posledic (argumentum ad consequentiam).

Argument iz posledic je tipično zmotni argument, pri katerem sklepamo, da je neka hipoteza (ali prepričanje) resnična ali neresnična na podlagi tega, da začetna premisa pelje do želenih ali neželenih posledic.

Novi predsednik SLS Marko Zidanšek je potemtakem nedolžen (to je Bogovičeva hipoteza ali prepričanje), ker če ne bi bil, bi sledile neželene posledice:

(1) Če bi imel maslo na glavi, bi sledile težave (neželene posledice) v njegovem mandatu predsednikovanja.

(2) Težav pa si gotovo (nihče) ne želi.

(3) Torej ni res, da ima maslo na glavi.

Sklepanje je v primeru zmote iz posledic napačno enostavno zato, ker avtor ne navaja nobenega dokaza za svojo trditev – v tem primeru za to, da novi predsednik nima nobenega masla na glavi. Kar počne Bogovič, je izključno čustveno apeliranje, da je Zidanšek nedolžen že zato, ker se je spustil v predsednikovanje.

Zmota sicer še ni neumnost, je pa bridko v istem besedilu prebirati Bogovičevo kritiko na račun politikov, ki le blebetajo in širijo neumnosti:

V slovenskem političnem prostoru lahko blebetaš, če kaj veš ali ne, in večje neumnosti stresaš, več publicitete dobiš. V Evropskem parlamentu je prostor za razpravo na odborih in v poslanskih skupinah. Tam tisti, ki kaj vedo o temi, rešujejo ključne stvari.

Če so dobri argumenti nasprotje blebetanja, potem Bogovič včasih ni v najboljši formi.